Žetev tudi pri nas najpomembnejšega krmnega žita se je že v začetku tedna približala polovici. Po navadi prejšnjih let bo zaradi različne zrelosti hibridov  spet trajala globoko v oktober. A bo v celoti gledano zgodnost žetve tudi na tokratno jesensko setev ozimnih žit ob pričakovanem stabilnem vremenu še vedno ugodno vplivala, saj bo časa za priprava zemlje za optimalno jesensko setev ozimin več kot dovolj, ugotavljajo strokovnjaki. Je pa mogoče že sedaj zapisati, da bo časa za žetev koruze od tiste najbolj zgodnje do najpoznejše minilo več kot debel mesec.

Čeprav se spravilo na površinah, ki dajejo tradicionalno stabilne pridelke, še ni začelo, je  mogoče že iz sedanjih podatkov napovedati eno slabših koruznih letin. Iz do sedaj požetega namreč povprečni hektarski pridelki znašajo skromnih 5 do 7 ton. Z območja plitvih tal Dravskega in Ptujskega polja, ki sta prav tako tradicionalno gosto zasejani s koruzo za zrnje, prihajajo informacije, da je poletena vročina v juniju in avgustu vegetacijo te poljščine povsem porušila in že konec avgusta je bila v večini primerov vsega meter visoka rastlina z majhnimi in nepopolnimi storži primerna za žetev. Podobna je slika tudi s prodnatih območij v Pomurju, regije,  ki tudi letos prispeva dobrih 40 % vseh s koruzo za zrnje namenjenih površin v državi.  Po zbranih podatkih je vlažnost doslej požetega zrnja krepko pod 20 %, to pa samo potrjuje njeno rekordno zgodnjo zrelost in v izogib pojavu fuzarioz čimprejšnjo žetev.

Optimistični obeti  po občutno višji odkupni ceni od lanske, ko je bila pri vlažnosti zrnja 25 % 125 evrov po toni, so se le delno uresničili. Nekateri so pri tej vlažnosti napovedovali ceno 150 evrom po toni, dejansko se je potem ta ustalila pri  140 evrih. Glede na rast lastne cene, ki jo je sicer kot začasno objavil Kmetijski inštitut Slovenije,  so v enem letu pridelovalni stroški zrasli za manj kot  5 %, je rast odkupne 12-odstotna. Ker letos povprečni hektarski pridelki niti slučajno ne bodo dosegli lanske 9,2 tone  (prej bodo v območju vrednosti 6,7 tone sušnega leta 2022), bo dohodkovnost koruze še slabša od lanske, ko je bila ob že omenjenem pridelku 9,2 tone na hektar minus 502 evra. Po naših izračunih naj bi bil v primerjavi z lani prav zaradi pridelka bruto prihodek po hektarju nižji kar za 200 evrov! Vsako leto sicer pripominjamo, da izračuni stroškovne cene temeljijo na podatku, da ima zrnje ob spravilu 30-odstotno vlažnost in je povprečni hektarski pridelek suhega zrnja 10 ton.  V oceni ekonomike pridelave ob koncu lanskega spravila koruze za zrnje smo zapisali, da je nizka vlaga ob relativno visokih pridelkih rešila letino.

Ne vem, kakšna trditev bi bila najbolj primerna za letošnjo letino, kjer se na težjih tipih tal napovedujejo dobri pridelki? Zagotovo »mešano na žaru«, kot se je slikovito izrazil kmetijski svetovalec s Ptujskega Matic Leben. Za povprečno statistiko bo to še kako držalo; za tiste, ki obdelujejo tla s tanko humusno strukturo, bo letina katastrofa.

Gotovo je slaba letina koruze kot posledica suše čas za vnovični razmislek, ali je smiselno setvi koruze za zrnje na najlažjih tleh izpostavljati tveganjem nizkih  pridelkov in posledično skrb zbujajoči dohodkovnosti? Nabor kultur, ki bi jo lahko nadomestil res ni velik, a v soji denimo marsikdo vidi rešitev. A tudi ta stročnica ni tolerantna na manko vlage v tleh.

Kakor koli obračamo, velika večina koruzo še vedno seje zaradi njene nenadomestljivosti v kolobarju in tako pomembnega ter s tehnološkega vidika najcenejše krme pri gospodarskem pitanju živali in bo kot takšna v velikih površinah tudi na naših poljih ostala. V primerjavi z vsemi drugimi poljščinami daje koruza na enoto površine tudi največ energije. Za manj tarnanja zaradi izpadov kot posledice suše ali bolezni, katerih nabor je v koruznem hrošču ali koruzni vešči in talnih sovkah ob vzniku kar velik, bo potreben premik. Najprej v glavah, potem na njivah.

Med številnimi dejavniki, kako se na najmanj boleči način izogniti zaradi vremena njenim nihanjem v pridelava, sta napredek v genetiki v semenu oziroma hibridu, tolerantnem na strese zaradi manj vlage v tleh v določeni fazi vegetacije, še bolj pa namakanje. Pa tudi časom setve.  Z območja KGZ Ptuj, kjer jih z okrog 2.000 hektarji zgrajenih namakalnih sistemov premorejo največ v državi, sicer prihajajo informacije, da je kljub namakanju vročina zdesetkala tudi to koruzo, a veliko manj, kot nenamakano.

Kljub temu, da se na globalnem trgu tudi zaradi še več zasejanih površin (od 205 do 210 milijonov hektarjev) letos pričakujejo rekordne požete količine, to je 1300 milijonov ton ali za približno 4 % več kot v sezoni 2024/25, se napoveduje zmanjšanje globalnih zalog. Glavni razlog za to naj bi bila večja poraba, najbolj zaradi krme in biogoriv. Mimogrede: letos naj bi je v Sloveniji na slabih 43.000 hektarjih pridelali okrog 320.000 ton (0,32 milijona ton), s čimer naj bi bila naša samooskrba 90-odstotna. V vremensko ugodnih pridelovalnih letih pa bo Slovenija še naprej neto izvoznica koruze v zrnju, napovedujejo. Za silažo je bilo letos kot glavni in naknadni posevek zasejanih slabih 29.000 hektarjev; skupaj za oba namena pa okoli 72.000 hektarjih, kar pomeni, da je kot najpomembnejša poljščina na 40 % vseh naših njivah. Letni delež domačega odkupa za zrnje se je zadnja leta ustalil pri 35 odstotkih ali 140.000 tonah.