Društvo Antonovanje na Kogu je tudi letos pripravilo niz prireditev: od družabnih, kulturnih, verskih do športnih, ki so se na Kogu zvrstile večji del januarja in so bile posvečene sv. Antonu Puščavniku, zavetniku živinorejcev, mesarjev in živine.

Ob veliki mobilizaciji lokalnega okolja so s Čurkariado že skoraj dve desetletji uspešni v ohranjanju navad iz preteklosti, in tudi na ta način dajejo pospešek turističnem utripu tega severovzhodnega in obmejnega dela občine Ormož.

Čurke so domače ime za krvavice ali kašnate klobase, nekoč nepogrešljive kulinarike kmečkih kolin.

Čurke (vse fotografije Sonja Kamplet Rotar).

Vrhunec v soboto in nedeljo

Po dolgih letih se je ponovilo, da je sedem različnih dogodkov potekalo v tipičnem zimskem okolju, v snegu in mrazu, kar je dalo temu gričevnatem in vinogradniškem svetu sredi Ljutomersko-Ormoških goric poseben pečat.  Osrednji je bil v soboto, 17. januarja v telovadnici tamkajšnje podružnične osnovne šole, kjer  so med drugim pripravili razstavo in razglasili rezultate ocenjevanja.

Ocenjevalna komisija – predsednik Peter Pribožič (KGZ Ptuj) in članici  Irena Kos (KGZ Celje) in Maja Škrinjar (KGZ Murska Sobota), je letos v treh skupinah – sive, črne in bele, ocenila 32 vzorcev, pod drobnogledom pa jih je tradicionalno imela tudi skupina potrošnikov.

Od vseh podeljenih priznanj je bilo tudi letos največ zlatih, kar priča o vse večji kakovosti te kulinarične dobrote.

Ocenjevalci (od leve) Irena Kos, Peter Pribožič in Maja Škrinjar. Asistirali jim je Romana Ozmec, ormoška svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti.

Bogato dogajanje

Čurkarijada je tudi letos potekala v znamenju odprte kuhinje, ko je bilo ob plačilu kavcije, ki je bila obenem tudi srečka za živega prašiča, ki mu tod pravijo »gudek« (letos ga je dobila domačinka Nives Miško), obiskovalcem na voljo neomejena količina čurk, zelja, repe, pogač in za povrh še odličnih kogovskih vin.

Izdelovalci so svoje ocenjene čurke na prireditveni in razstavni prostor prinesli ob spremljavi ponarodele pesmi Matjašek je gujdeka kla.   

Organizatorji so spekli, številni obiskovalci in gostje pa pospravili kar 180 kilogramov čurk.

Na stojnicah so lokalni ponudniki ponujali svoje izdelke. Del pestrega kulturnega programa ob domači šolski mladini   so bile skupine Tamburaši Bisernica DU Ljutomer, etno folk glasbena skupina Bosi in Zavzeti muzikanti.

Nagradili so tudi najlepša likovna dela natečaja Prašičereja na področju Prlekije in Medžimurja, ki ga že 18. leto pripravljata OŠ Miklavž pri Ormožu in kogovska podružnična šola. Letos je komisija ocenila 240 likovnih del v petih različnih kategorija in so bila na ogled na dan prireditve, potem še na ormoški tržnici.

Čurkarijada je najbolje ocenjena kulinarična prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija.

S skupnimi močmi k še večjemu utripu

Naslednji dan, v nedeljo, 18. januarja je bilo na Kogu farno žegnanje, ko se tradicionalno iz več koncev, tudi iz bližnje Hrvaške, številni podajo na romanje v ta kraj. V tamkajšnji farni cerkvi  sv. Bolfenka je poteka maša za žive in pokojne živinorejce, ki jo je daroval duhovnik in teolog dr. Ivan Štuhec, ob tem pa še srečanje cerkvenih pevskih zborov. Ob bogati ponudbi na številnih stojnicah je bila novost žegnanjske nedelje  kuhanje Matjašekovega kotla. Sodelovale so štiri ekipe: Turističnega društva Središče ob Dravi, Občina Središče ob Dravi, Prleški biseri in Turistično narodopisno društvo Razkrižje, ki so skuhali kar sedem kotlov poljudnih jedi iz svinjine in jih razdelile med obiskovalce.

Maša v nabito polni cerkvi.

Dolgoletni predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc, ki je bil eden od idejnih pobudnikov čurkariade, ki je kmalu dobila široko podporo tudi občin Ormož in Središče od Dravi, je bil tudi letos ponosen, da so se njihove prireditve ob godu sv. Antona Puščavnika tako dobro prijele, z njimi pa že dosegajo svoj namen: promocijo domače kulinarike, razvoj verskega turizma in ohranjanje starih navad.

Z namenom skupne promocije obmejnega prostora in te jedi sta bili tudi dve okrogli mizi. Prva na temo priložnosti turizma na teh območju z obeh strani meja ter o dodani vrednosti živilskih geografskih označb na področju gastronomskega turizma na primeru Čurkarijade na Kogu.  

Pomemben pečat dogodkom je tudi letos dal društveni mesar Matjašek I. Kogovski, gospodar čurk, ki pomen tega izdelka in kolin zastopa širom po Sloveniji in v tujini.

V OKVIR:

Rezultati ocenjevanja: črne čurke (16 vzorcev), 10 zlatih priznanj: domačija Žinko (Libanja, Ivanjkovci), kmetija Renata Požgan Bubek (Godeninci, Središče ob Dravi), Mesnica Manči – Emanuel Bubek (Ormož), kmetija Koroša (Križevci, Križevci pri Ljutomeru), Aleš Kosec (Ljutomer),  Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Vodranci, Kog), Noj-Tomi (Horjul), kmetija Ivan Hriberšek (Globoko), kmetija Ozmec (Cvetkovci, Podgorci) in Kolarič Anton (Obrež, Središče ob Dravi).  Podeljenih je bilo še po 3 srebrne in  3 bronasta priznanja;

sive čurke (11 vzorcev), 5 zlatih priznanj: kmetija Anušek (Hermanci, Miklavž pri Ormožu), domačija Žinko (Libanja, Ivanjkovci), Aleš Kosec (Ljutomer), Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Vodranci, Kog) in Kolarič Anton (Obrež, Središče ob Dravi). Podeljena so bilo še 4 srebrnih priznanj in 2 za sodelovanje;

bele čurke (5 vzorcev), 2 zlati priznanji: domačija Žinko (Libanja, Ivanjkovci) in kmetija Koroša (Križevci, Križevci pri Ljutomeru). Podeljena so bila še po 1 srebrno in 1 bronasto priznanje ter 1 za sodelovanje.

Z maksimalnim številom točk (20) se je v vseh treh skupinah črk proslavila domačija Žinko, v skupinah črnih in sivih čurk Kolarič Anton; v skupini belih čurk pa tudi kmetija Koroša.