Zavarovati jo je mogoče za rizike toča, poplava, vihar, ponovna setev, pa tudi pomanjkanja vlage v tleh ali suše.

Vse pogostejši vremenski ekstremi so razlog, da so za blažitev škodnih dogodkov pomembna zavarovanja primarne kmetijske proizvodnje, torej tudi poljščin, kjer najpomembnejše mesto zavzema prav koruza.

Od letos velja, da država sofinancira osnovno zavarovalno premijo za posevke, nasade in plodove z dosedanjih 60 % na 70 %, zato tudi pridelovalci koruze pričakujejo znižanja svojih zavarovalnih obremenitev.

Zavarovalna vsota

1.750 € za zrnje

1.800 € za silažo

Določena je s posebno državno Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje (Uredba) in so se njenevrednosti nazadnje spremenile leta 2023. Po informacijah kmetijskega ministrstva kmalu sprememb ni pričakovati, saj je povpreček hektarskih pridelkov in odkupnih cen zadnjih petih let (osnova za to so podatki Statističnega urada RS) vrednosti proizvodnje na hektar v danih okvirih ali celo malo pod znanima zavarovalnima vsotama.

V OKVIR:

Pridelovalci si lahko zavarovalno vsoto ob sklenitvi zavarovanja tudi povečajo – za koruzo v zrnju na 1.920 €, za silažno koruzo pa na 2.000 €, vendar jim je s strani ministrstvo za kmetijstvo subvencionirana le premija do vsote, določene z Uredbo.

Dve zavarovalnici

V Zavarovalnici Triglav in Agro Zavarovalnici – prva pri nas kot komercialna zavarovalnica svoje storitve tudi v kmetijstvu ponuja že več kot 125, druga je slovenska podružnica avstrijske specializirane vzajemne kmetijske zavarovalnice Die Österreichische Hagelversicherung in svoje storitve pri nas ponuja od leta 2013, pojasnjujejo, da je v osnovnem ali temeljnem zavarovanju koruzo za zrnje ali silažo mogoče zavarovati proti toči, z doplačilom pa skleniti tudi zavarovanje za vihar, poplavo in pomankanje vlage v tleh ali sušo. Rizik toča mora biti vedno sklenjen, ostale rizike si kmetovalec dodaja po svoji izbiri.

Premija za rizik suše še vedno ni subvencionirana, zato zanjo kmet plača polno ceno.

Kot razlog za to kmetijsko ministrstvo navaja, da bi vključitev suše kot dodatnega kritja zahtevala znatno povečanje proračunskih sredstev, saj gre za eno najpogostejših in finančno najzahtevnejših naravnih nesreč v kmetijstvu, to pa da bi bilo z njihove strani mogoče izvajati le ob zagotovljenih dodatnih proračunskih virih.

Ponovna setev

Agro Zavarovalnica tudi za koruzo ponuja tudi sklenitev zavarovanja za rizik ponovna ali nadomestna setev. Z uveljavitvijo tega zavarovanja se lahko nadomesti  nastala škoda do 31. maja, in sicer zaradi spomladanske pozebe, poplave, viharja in škodljivcev živalskega izvora (izvzeta je škoda po divjadi). Pogoj za plačilo odškodnine iz tega naslova je, da je poškodovanega vsaj 10 % posevka. Tedaj se na hektar nadomestijo stroški ponovne setve v višino 250 evrov (za krompir in zelenjavne kulture denimo nadomestilo znaša 1.000 evrov).

Pri tem je potrebno naglasiti, da če ponovna setev zaradi vlažnosti tal (poplave) ni mogoča, se od omenjenega zneska izplača polovica. Če pa zavarovanec iz kateregakoli drugega razloga do 15. 06. ponovne setve ne opravi, se mu odškodnina ne izplača.

Ob predcenitvi zavarovanec pove, katero kulturo bo dosejal, kdaj in na kakšni površini. Po opravljeni ponovni setvi pa obvesti zavarovalnico o opravljeni ponovni setvi, nakar se opravi še končna cenitev oz. kontrola izvršenega.

V kolikor se ponovna setev opravi z isto kulturo velja zavarovanje po drugih zavarovanih rizikih neprekinjeno naprej, če zaseje drugo kulturo, pa je potrebno opraviti aktualizacijo zavarovalne police. Pri omenjeni zavarovalnici je k osnovnem zavarovanju vključen tudi riziko fusarioze (glivične bolezni kot posledica toče), in sicer od razvojne faze zgodnja mlečna zrelost.

Pri Triglavu je škoda za primer slabega vznika krita, v kolikor bi bila koruza zavarovana z dodatnim kritjem za nevarnost poplave in bi bil vzrok za slab vznik prevelika količina vode v tistem obdobju.

Do kdaj lahko zavarujete?

Zavarovanje koruze je pri omenjenih zavarovalnicah mogoče skleniti že pred setvijo, skrajni rok za to pa je 15 .05. 2026 oziroma do prvega škodnega dogodka na izbranem območju, kjer se nahajajo posevki.

71, 61 € na hektar za koruzo za zrnje     

72, 57 € na hektar za koruzo za silažo

sta zavarovalni premiji do kmeta pri Agro Zavarovalnici v letu 2026 za vse navedene rizike. Lani sta premiji denimo znašali 81,45 € oziroma 82,66 €.

53,39 € na hektar za koruzo za zrnje           

62,65 € na hektar za koruzo za silažo

pa sta bili za temeljne nevarnosti zavarovalni premiji za kmeta pri eni od območnih enot Zavarovalnice Triglav do kmeta v letu 2025. Za vihar še dodatno okrog 29 oziroma za poplavo dodatno okoli 24 evrov. Nove premije za kmetijska zavarovanja za leto 2026 bodo pri Triglavu znane konec februarja in po njihovih zagotovilih ne načrtujejo dviga.

Bojan Bratkovič, direktor slovenske podružnice pravi, da če je zavarovalec to poljščino zavaroval za  manj rizikov (npr. samo za točo in sušo), cena variira navzdol, ne variira pa na enoto glede na število več hektarjev. Če koruzo zavaruje za več rizikov, pa je deležen več popustov.

Dodaja še, da je premija zavarovanca odvisna tudi od njegovega dolgoletnega škodnega rezultata (razlika med vplačano premijo in izplačano odškodnino).

Odbitna franšiza

V osnovi je za točo in vihar 15-odstotna, za poplave 30-odstotna, za sušo in ponovno setev ob škodnem pragu 10 % pa je ni. Odbitno franšizo si je tudi za koruzo mogoče zmanjšati na 8 % z doplačilom ali za ceno povišanja zavarovalne premije za 15 %. Če bi ob sklenitvi zavarovanja pristali na odbitno franšizo 20 %, bi bili pri zavarovanju deležni 15 % popusta, v primeru 30-odstotne odbitne franšize pa bi bilo zavarovanje cenejše za 30 %.

Ob toči je škoda na koruzi največja.