Z zasejanimi okrog 200 milijoni hektarjev je koruza (za pšenico) druga najbolj razširjena poljščina na svetu, po skupni pridelani količini zrnja pa je z naskokom prva. Ker je hektarski pridelek zrnja koruze za približno 1,7-krat večji od pšenice, je ob običajni letini na svetu pridelajo več kot 1,1 milijarde ton, pšenice okrog 770 milijonov ton.

Več kot polovico žit, ki jih pridelujejo v EU-27, predstavlja pšenica, preostalih 50 % pa odpade na koruzo (okrog 9 milijonov hektarjev za zrnje) in ječmen, ki predstavljata vsak približno eno tretjino, ostalo pa na druga  žita (rž, oves, tritikala in pira,…). Letni pridelek koruze v EU je okrog 70 milijonov ton, kar pa predstavlja le dobrih 6 % svetovne proizvodnje. Silažni koruzi pa je v svetovnem merilu namenjenih približno 15 milijonov hektarjev, od tega več kot tretjina površin odpade na EU.

Slovenija

Tudi pri nas je koruza daleč najpomembnejša poljščina, saj je bilo po zadnjih podatkih skupaj za zrnje in silažo (ocena Kmetijskega inštituta Slovenije po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije) lani zasejanih slabih 69.000 hektarjev, to je okrog 40 % vseh njiv; kar zadeva krmna žita, pa je delež koruze za zrnje več kot 60-odstoten. S koruzo za zrnje smo ob ugodni letinah zadnja leta več kot samooskrbni, pred nekaj desetletji je bil ta delež manj kot 50-odstoten, po drugi strani so bile zasejane površine koruze za zrnje v času osamosvojitve tudi do 20.000 hektarjev večje; površine koruze za silažo pa so vsa leta konstantne.

Vedno manj je ostaja doma

Stroka si je enotna v ugotovitvi, da bo koruza tudi pri nas zmeraj imela prevladujoče mesto v kolobarju, saj je tako v zrnju kot v silaži osnova krmnega obroka v govedoreji, pri nas ene najpomembnejših panog. Zaradi klimatskih ekstremov, najbolj suše in toče, je zelo občutljiva, zato se jo na njivah z že zgrajenimi namakalnimi sistemi vsekakor splača namakati; edina način za zmanjševanje posledic toče, suše in drugih škodnih dogodkov pa je zavarovanje.

Pomembo je opozoriti na še eno dejstvo: zaradi  višjih hektarskih pridelkov, pa tudi več zasejanih površin po letu 2015 na eni ter krčenja živinoreje po drugi strani, se delež odkupa koruze za zrnje pri nas opazno povečuje in ta delež se je v poldrugem desetletju več kot podvojil.