Na letnem zboru članov Kmetijske zadruge (KZ) Radgona so predstavili rezultate poslovanja v letu 2025.

Zadruga je kljub zahtevnim razmeram leto sklenila uspešno, člani pa so potrdili predlog, da dobiček ostane nerazporejen. Ob koncu zbora so podelili tudi priznanja članom z največjo oddajo posameznih skupin pridelkov in največjim nakupom kmetijskega repromateriala.

Na obeh bregovih Mure

V prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je potekal redni letni zbor članov, kjer so se zadružniki in drugi seznanili z rezultati dela in poslovanja v preteklem letu ter načrti za prihodnje obdobje.

KZ Radgona velja za eno uspešnejših kmetijskih zadrug v Sloveniji, deluje že 78 let,  povezuje 220 članic in članov iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, nekaj pa jih prihaja tudi iz drugih krajev. Zadruga je že več kot dve desetletji prisotna tudi v širšem Prekmurju, kjer je prav tako njihova razvejano mrežo prodajnih centrov.

Temeljno poslanstvo zadruge ostajata odkup kmetijskih pridelkov, mleka in živine ter oskrba kmetov z reprodukcijskim materialom. Odkupujejo tudi pridelke rejcev in pridelovalcev, ki niso člani zadruge. Pomemben del njihove dejavnosti je trgovina, zato je njihova trgovska mreža danes razporejena na obeh bregovih Mure.

Poleg trgovin v Gornji Radgoni imajo prodajna mesta še v Spodnji Ščavnici, Svetem Juriju ob Ščavnici, Spodnjih Ivanjcih, Apačah, Stogovcih, Martjancih, Bogojini, Prosenjakovcih, na Tišini,  na novo pa tudi v Filovcih in Gančanih. V Gornji Radgoni deluje tudi živilska trgovina, v kateri ponujajo tudi pridelke in izdelke svojih članov.

Dobiček ostal nerazporejen

Letnega zbora sta se poleg članov zadruge udeležila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Borut Florjančič in direktor Deželne banke Slovenije (DBS) za Pomurje Mihael Janžekovič. O poslovanju v letu 2025 je poročal direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič.

Kot je povedal, je zadruga leto zaključila uspešno, čeprav so bile razmere za poslovanje zahtevne. S pravočasnim prilagajanjem so uspeli doseči skoraj 28 milijonov evrov prihodkov od prodaje in ustvariti 45.473 evrov dobička. Za primerjavo: leta 2024 je dobiček znašal nekaj manj kot 33.000 evrov. »Ob tem smo ustvarili solidno likvidnost in vse obveznosti do naših kooperantov ter poslovnih partnerjev poravnavali pravočasno, kar ostaja ena naših temeljnih prioritet,« je poudaril Rihtarič.

Predlagal je, da se ustvarjeni dobiček ne deli, temveč ostane nerazporejen, kar so zadružniki soglasno potrdili.

Največji porast odkupa pri grozdju

Med najpomembnejšimi poslovnimi rezultati izstopa povečanje odkupa več skupin kmetijskih pridelkov. Pri mleku so odkupili 9,1 milijona litrov, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Za petino sta se povečala tudi odkupa pšenice in tritikale, več je bilo koruze in ječmena.

Največji porast pa so zabeležili pri grozdju. Odkupili so kar 967 ton grozdja, kar je 127 odstotkov več kot v letu 2024.

Pomemben del poslovanja predstavlja tudi odkup živine. V letu 2025 so odkupili 15.935 prašičev, 10.183 pujskov in 1.266 glav govedi.

»Ti rezultati dokazujejo zaupanje naših članov in pomembno vlogo zadruge pri organizaciji odkupa ter trženju kmetijskih pridelkov v regiji,« je dejal Rihtarič.

Člane je seznanil tudi z nekaterimi spremembami in načrti. Zadruga je zaprla kmetijsko trgovino na Pertoči, hkrati pa nadaljuje investicijski ciklus posodabljanja poslovanja in vlaganja v energetsko samooskrbo. Namen naložb je med drugim znižanje stroškov poslovanja.

K stabilnosti poslovanja pomembno prispevajo tudi prihodki iz kapitalskih naložb. Zadruga je iz naslova dividend in drugih kapitalskih naložb prejela skoraj 220.000 evrov. Po besedah direktorja ti prihodki omogočajo nadaljnje naložbe in razvoj dejavnosti.

Vraščeni v okolje delovanja

V KZ Radgona poudarjajo tudi svojo vpetost v lokalno okolje. Zadrugo razumejo kot več kot le gospodarski subjekt, saj želijo biti pomemben partner slovenskemu kmetijstvu in razvoju podeželja.

»S podporo društvom, sodelovanjem pri strokovnih projektih ter aktivnim vključevanjem v vprašanja kmetijske politike želimo prispevati k boljšim pogojem za delo in življenje naših članov ter širše skupnosti,« je poudaril Danilo Rihtarič.

Njegovo poročilo so pozitivno ocenili tudi drugi govorci. Nadzornik Franc Grobnik in revizorka Elizabeta Ilič iz podjetja Audit, sta poudarila, da zadruga s svojim delovanjem kmetovalcem omogoča normalne pogoje za delo in nemoten potek pridelave. Zadružniki so poročilo direktorja brez pripomb soglasno potrdili.

O dobrem in korektnem sodelovanju med deželno banko, zadrugo in njenimi člani je spregovoril tudi direktor DBS Pomurje Mihael Janžekovič.

Predsednik ZZS Borut Florjančič je KZ Radgona ocenil kot eno najboljših zadrug v Sloveniji. »Vedno sem vesel, ko se peljem proti Gornji Radgoni, ker vem, da bom slišal samo pozitivne podatke o poslovanju in vse to hitro, brez kakršnihkoli zapletov,« je dejal Florjančič.

Priznanja

Tudi topot so podelili priznanja članom, ki so v preteklem letu zadrugi oddali največ pridelkov v posameznih skupinah in pri njej opravili tudi nakup repromateriala.

Za največjo oddajo mleka je priznanje prejela kmetija Vrzel s Turjanskega Vrha, za prašiče kmetija Fašalek iz Lastomercev, za mlado pitano govedo kmetija Koler iz Spodnje Ščavnice, za grozdje kmetija Ploj iz Pogleda, za žitarice ter zaključeno rejo prašičev kmetija Fras iz Lešan, za zaključeno rejo govedi pa kmetija Vamberger iz Bolehnečic.

Priznanja so bila tako tudi simbolična zahvala zadružnikom za zaupanje in sodelovanje ter za njihov prispevek k uspešnemu poslovanju KZ Radgona.

Ludvik Kramberger, GG

Dobitniki priznanj (od leve): Martin Fras, Janez Ploj, Blaž Vrzel, Sašo Peček, Borut Florjančič in  Danilo Rihtarič.