Sadjarsko društvo (SD) Pomurja je tudi to jesen, že 33. po vrsti, pripravilo razstavo starih sort jabolk in hrušk, ki uspevajo na širšem območju Krajinskega parka Goričko in v regiji; v enega od nadstreškov sadjarske kmetije Smodiš v Otovcih pa so dodali tudi plodove nekaterih drugih starih in novejših sadnih vrst. Na ogled so postavili kar 55 različnih sort sadja, med njimi tudi kutine, nešplje, skorš in žižule. Posebno pozornost v oktobru in prve dni novembra pa so pritegnile tudi sorte jabolk, odpornih proti škrlupu.

Razstava je tudi letos obiskovalcem ponudila priložnost, da so lahko spoznali ali obudili znanje o bogastvu starih sadnih sort, njihove značilnosti in uporabnost, hkrati pa osvežili spomine na čase, ko je imel skoraj vsak kmetovalec ob domačiji tudi visokodebelni travniški sadovnjak. Med tradicionalnimi sortami si je bilo tako mogoče ogledati stare sorte jabolk, kot so bobovec, kanada, lederna, krivopecelj, pogačna, moščanka, jonatan, medüna, londonski peping, boskop, zlata parmena, kokosova oranžna reneta, ovčji nos, grafenštajnc,… in hrušk (tepka, moštne, rjavke,…), ki so jih naši predniki cenili zaradi okusa, obstojnosti in primernosti za različne načine predelave oziroma uporabe.

Sadjarska tradicija

Za pripravo razstave, zbiranje plodov in njihovo postavitev je s sodelavci tudi letos poskrbel dolgoletni predsednik društva Vlado Smodiš, ki ga veseli, da razstava med obiskovalci od blizu in daleč pridobiva vse večji pomen, po drugi strani pa žalosti, da je med obiskovalci vse manj mladih. Prepričan je, da tako dogodek ni le predstavitev raznolikosti sadja, temveč tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, ohranjanje znanja in spodbujanje sajenja starih sort.

Ponovil je, da ima Goričko bogato sadjarsko tradicijo, saj so visokodebelni travniški sadovnjaki nekoč obdajali številne domačije in bili pomemben vir hrane za družine. Med starimi sortami jabolk, značilnimi za tradicionalno sadjarstvo tega območja,  so po njegovem prepričanju ene cenili zaradi značilnega okusa, druge zaradi dobre obstojnosti pri skladiščenju v kleteh ali primernosti za predelavo v jabolčnik, kis, suho sadje in druge domače dobrote

Pomemben del sadjarske dediščine predstavljajo prav travniški sadovnjaki, ki so nekoč zaznamovali podobo pomurskega in goričkega podeželja. Poleg pridelave sadja imajo travniški sadovnjaki tudi pomembno krajinsko in naravovarstveno vlogo, saj zagotavljajo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. Ker stara drevesa postopoma odmirajo, novih pa marsikje ne sadijo več, je ohranjanje starih sort še toliko pomembnejše in s tem se ob društvu ukvarjajo tudi v javnem zavodu Krajinski park Goričko in v številnih projektih.

Razstava, predstavljena skozi pisano paleto starih sort sadja.

Široka vloga

Razstava je tudi letos sovpadala s praznovanjem občinskega praznika občine Puconci, v kateri ima društvo tudi sedež. S tem SD Pomurja, ki velja po nekaterih lokalnih virih za najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, medtem ko zgodovina organiziranega slovenskega sadjarstva sega še precej dlje v preteklost, in je na občnem zboru februarja letos počastilo že 35. obletnico, nadaljuje svoje poslanstvo ohranjanja sadjarske tradicije ter skrbi, da bogastvo starih sort ne bi utonilo v pozabo, pač pa bi ga poznavale in ohranjale tudi prihodnje generacije.

S povezovanjem tržnih in  ljubiteljskih sadjarjev z obeh bregov Mure, okrog 190 jih je, pa ima društvo pomembno vlogo tudi za širjenje in izmenjavo strokovnega znanja, spoznavanje dobrih praks, ocenjevanj in druženje.

Jabolka, hruške, kutine in nešplje pričajo o raznolikosti sadjarske dediščine Pomurja.