V javnosti je na dan protesta kmetov zaokrožila informacija, da naj bi Šinkova tistim, ki so zaposleni na kmetijsko-gozdarskih zavodih in se ob službi ukvarjajo tudi s kmetovanjem, zagrozila, da se ne smejo s traktorji pridružiti protestom kmetov. Sicer bo z novo reformo financiranja KGZS njihove delodajalce kaznovala na način, da za njihovo delovanje več ne bo v večini zagotovljen proračunski denar, pač pa si ga bodo ti morali prislužiti na trgu. Pojavila se je tudi vest, da naj bi kmetijska ministrica poskrbela, da članstvo v KGZS poslej več ne bi bilo obvezno. Tako zbornični prispevek po novem ne bi plačevali vsi lastniki kmetij glede na njen katastrski dohodek, pač pa samo tisti, ki bi v tem videli interes.

Še isti dan je ministrica omenjeno informacijo označila za neresnično, rekoč, da »… kdor si je to izmislil, se je gladko zlagal.«

Na naše poizvedovanje so jo odločno zanikali tudi na kmetijskem ministrstvu.  Ministrica da se je ta dan udeležila predstavitve zahtev kmetov ob robu protestov, kjer jim je prisluhnila in jih podprla, kjerkoli bo lahko v okviru svojih pristojnosti to storila.

Kot so še dodali, je ministrica v javnosti že omenila, da z letom 2024 poteče koncesija obstoječi svetovalni službi, zato se bo v prihajajočem obdobju ob spremembi Zakona o kmetijstvu odprla tudi javna razprava o prihodnjem delovanju (in financiranju) kmetijske svetovalne službe.

S KGZS pa so nam sporočili, da z domnevnimi grožnjami ministrice niso seznanjeni, zato jih tudi ne morejo komentirati. So pa poudarili, da je poslanstvo Zbornice kot največje nevladne kmetijske organizacije zastopanje javnega interesa, interesov panoge in njihovih članov za zagotavljanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja ter zdravega okolja in zdrave varne hrane za celotno prebivalstvo.

»Prav obvezno članstvo (mimogrede, povprečni letni članski prispevek je okoli 21 evrov) zagotavlja množičnost in reprezentativnost ter nam daje moč pri zastopanju članov v zakonodajnih postopkih. Hkrati nam omogoča nudenje brezplačnega  tehničnega, pravnega in  ekonomskega svetovanja v kmetijstvu in gozdarstvu,« so poudarili in dodali, da so njihove službe lani opravile več kot 210.000 svetovanj, 2.600 predavanj in na področju govedoreje, prašičereje in drobnice ter  več kot 900.000 raznih nalog, posegov in svetovanj. »Dobro organiziran in razvejan zbornični sistem tudi omogoča izvajanje vseh javnih služb, katerih cilj je s čim manjšimi stroški doseči razvoj podeželja v korist članov KGZS in v zadovoljstvo državljanov Slovenije. Nenazadnje KGZS s svojim delovanjem skrbi tudi za promocijo kmetijstva, gozdarstva in ribištva.«

S svojim delovanjem na KGZS vedno težijo k poenostavitvi predlogov predpisov in manjši birokratizaciji, so poudarili, prepričani, da je KGZS posledično neposredno in posredno prispevala k izboljšanju ekonomskega položaja vsem slovenskim kmetom in kmeticam. Da bi tako ostalo tudi v prihodnje, pa bo mogoče le, izpostavljajo, če zbornični sistem nadaljuje s svojim delom tako organiziran, kot je sedaj.

Foto: arhiv MKGP