Pod tem naslovom so na več kot 20 lokacijah včeraj po vsej državi potekal protest kmetov, ki ga je organiziral Sindikat kmetov Slovenije, podprle pa so ga tudi vse druge nevladne kmetijske organizacije, Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Zveza kmetic Slovenije.

Takole je bilo rečeno na protestih, ki se ga je po oceni na vseh mestih skupaj udeležilo čez 5.000 kmetov s traktorji.

»Kmetje smo izgubili potrpljenje. Predolgo smo bili tiho in dopustili, da nam drugi narekujejo, kako kmetovati na svoji zemlji. Ves čas poslušamo obljube, ki niso nikoli izpolnjene. ZAHTEVAMO, kar nam pripada!

POŠTENE, REALNE IN KMETU DOSTOPNE intervencije in zahteve ter spodbudno okolje za kmetovanje! Z veliko angažiranostjo smo sodelovali pri oblikovanju nove kmetijske politike, bili smo vključeni, toda zelo malo upoštevani.

Kljub zagotovilom politike o pomembnosti kmetijskega sektorja za stabilnost države smo bili žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov. Kmet je skozi stoletja in generacije skrbel za naravo, okolje in obdelano krajino. Rezultat kmetovega dela je sedanje zeleno slovensko podeželje in blaginja slovenskih državljanov. NE dovolimo, da se to uniči, saj poti nazaj ni.

Zaradi nestrinjanja v imenu slovenskih kmetov zahtevamo:

1. Da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Omejitve, ki izhajajo iz pogojenosti, Uredbe za območja Natura 2000, habitatne direktive, povečanje območij občutljivega trajnega travinja in ostala območja, ki nastajajo na kmetijskih zemljiščih, definirana iz strani neresornih ministrstev in institucij. Okoljske omejitve onemogočajo kmetovanje.

2. Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja, in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo kmetijske pridelave, (da bo Slovenija primerljiva ostalim državam).

3. Zahtevamo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi ter trajnostni.

4. Zahtevamo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe, ki so kmetu dosegljivi in izvedljivi. Ne pristajamo več samo na sodelovanje in seznanitev, temveč zahtevamo, da se naše predloge in stališča upošteva.

5. Zahtevamo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta – ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam.

6. Stop novim davkom! Saj dodatni davčni pritiski na kmeta omejujejo razvoj kmetij (preteči nepremičninski davek in obdavčitve neposrednih plačil – OMD, socialnih transferjev, povečanje bonitetnih točk kmetijskih zemljišč, katastrski dohodek…).

7. Zahtevamo uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo.

8. Zahtevamo, da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.

Izražamo torej močno nestrinjanje z okoljskimi zahtevami, ki kmetu odvzemajo pravico do kmetovanja.

V Sloveniji lahko pijemo vodo iz pipe. Tudi za to smo zaslužni kmetje. Kmetje, ki ne le da skrbimo za okolje in obdelano krajino, ampak pridelujemo zdravo, lokalno, kakovostno hrano za slovenskega potrošnika, skrbimo za prehransko varnost Slovenije. Ne le v izrednih časih, ampak vsak dan.

1. Zahtevamo odločen NE Republike Slovenije trgovinskemu sporazumu Mercusor in ostalim sporazumom, ki omogočajo uvoz hrane iz držav, kjer so standardi proizvodnje drugačni. NE dopustimo dvojnih standardov hrane za slovenskega potrošnika.

2. Izvajanje masnih bilanc V CELOTI z začetkom izvajanja oktobra 2023.

3. Zahtevamo ureditev verige vrednosti preskrbe s hrano in pravične cene za kmete.

4. Zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja ter nadaljnje učinkovito upravljanje z zvermi in divjadjo – s takojšnjim pričetkom.

5. Zahtevamo ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane ter ureditev zakonodaje kmetijskih zemljišč, ki so temelj za kmetovanje, na način, da bodo kmetijska zemljišča lažje dostopna slovenskemu kmetu.

6. Zahtevamo obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja.

7. Zahtevamo popolno zavrnitev Uredbe o trajnostni rabi FFS na ravni celotne države.

Kmetijsko politiko mora voditi Ministrstvo za kmetijstvo, ki pa se mora zavedati, koga zastopa – kdo dejansko kmetuje.

Trenutna kmetijska politika ni oblikovana s kmeti in za kmete, ogroža pa tudi okoljske cilje, vodi v zaraščanje, opuščanje kmetovanja in širjenje zveri ter tujerodnih vrst.

Še je čas, da nam prisluhnete in da skupaj poiščemo prihodnost slovenskega kmetijstva. Kmetijstva, ki ga bomo kmetovali slovenski kmetje in od njega vsi skupaj dostojno živeli. Mi, slovenski kmetje, slovenski potrošnik ter narava. To ni samo naša pravica, to je naša in vaša skupna odgovornost.

Danes opozarjamo in bomo opozarjali – kmetje po vsej Sloveniji. V kolikor ne bomo upoštevani, bomo kmetje zaostrovali protestne aktivnosti.

Brez kmeta ni hrane!«