Shema Izbrana kakovost (IK) Slovenija se je razširila še na en kmetijski proizvod. Poleg sektorjev mesa (goveje, prašičje, perutninsko in drobnica) ter  mleka in sadja, je v sistem vstopil tudi sektor žit.

Po dolgem uskaljevanju osnutka specifikacije med deležniki so ti skupno vlogo za priznanje označbe IK za pridelavo in predelavo žit (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, koruza, proso) in ajde  na kmetijsko ministrstvo vložile Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružna zveza Slovenije in Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije.. Specifikacija je bila potem poslana v notifikacijo Evropski komisiji in članicam EU, ki so imeli tri mesece časa za pripombe na njen osnutek.

Sedaj so se postopki za shemo za žita končno končali in so trajali rekordno dolgo. Prvi koraki v smeri sheme so namreč bili storjeni že leta 2018.

V specifikaciji, ki je nujni del sheme za žita, so natančno predpisani pogoji pridelave in predelave (kolobar, obdelava tal, gnojenje, varstvo rastlin, žetev, parametri kakovosti, skladiščenje pri pridelovalcu in predelovalcu) ter predelava, trženje, vodenje evidenc in nadzor.

Strogi pogoji pridelave in predelave

Med nujnimi zahtevami je 5-letni načrt kolobarja, v katerem je prepovedana pridelava iste vrste žita dvakrat zapored ali ajde trikrat zapored na isti površini, obvezna je zadelava organskih ostankov v tla, prepovedano je gnojenje z digestatom ali kompostom iz komunalnih čistilnih naprav, uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva, ki so v Republiki Sloveniji dovoljena v integrirani ali ekološki pridelavi žit in ajde, prepovedana je uporaba sredstev za desikacijo. V času žetve je obvezna meritev deoksinivalenola (DON), ki je najpogostejši mikotoksin pri pridelavi žit. Žita in ajda morajo imeti kakovost, primerno za peko kruha in drugih pekovskih izdelkov, zato so v specifikaciji za žita in ajdo predpisani parametri kakovosti.  

Za proizvodnjo izdelkov iz žit in ajde morajo imeti vse uporabljene sestavine iz žit in ajde certifikat. Certifikat morajo imeti tudi druge uporabljene sestavine, za katere je že priznana uporaba označbe »izbrana kakovost« z navedbo države pridelave in predelave (Slovenija), npr. skuta ali jabolka v zavitku.

Certificiranje

Pred uporabo označbe in zaščitnega znaka »Izbrana kakovost – Slovenija« za označevanje pridelkov in izdelkov iz žit in ajde se morajo proizvajalci (pridelovalci žit, mlini in peki), ki želijo vstopiti v shemo, certificirati pri certifikacijskih organih. Ti pri proizvajalcih vsako leto preverjajo ali njihova pridelava in predelava potekata skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji. Če pridelava in predelava ustrezata predpisani, dobijo proizvajalci certifikat.

Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).

Možnost, da bi shema v praksi zaživela že do jesenske setve, ki je prvi korak pri izvajanju te specifikacije, in bi tako bili potrošnikom prvi izdelki z oznako IK Slovenija na voljo po poletni žetvi leta 2024, še poizvedujemo.