Kaj in kako po četrtkovem neurju?

Močno neurje s točo, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah zajelo Pomurje,  je zelo prizadelo tudi poljščine, ki so tačas v najbolj občutljivi fazi vegetacije. Po nekaterih ocenah je prizadetih več tisoč hektarjev njiv.

Kot ugotavlja mag. Boštjan Ferenčak, na KGZ Murska Sobota specialist za poljedelstvo, so tačas na njivah nepožeta žita – v največji meri pšenico, ki je fazi polne zrelosti in je neurje s točo povzročilo polege in izpadanje zrnja. Koruza je fazi metličenja in oprašitve in če je ta faza prekinjena in motena, je rastlina brez storža, oziroma je storž neizpopolnjena.

 

Žita

Prizadeta zaradi toče, pravi Ferenčak,  je potrebno čim prej, ko se osušijo, požeti. Običajno je po toči precej klaskov delno odprtih in je nevarnost, da bo zrnje začelo dodatno izpadati. »Po žetvi površine plitvo obdelamo, da pospešimo kalitev izpadlega semena, da se nam v naslednjem posevku ne pojavlja kot plevel,« svetuje.

 

Koruza

Je trenutno v fazi oprašitve. V kolikor posevek ni uničen v celoti, svetuje, da ga pustimo, saj trenutno zaradi poznega termina ni več smiselno ponovno sejati koruze (tudi, če bi sejali najzgodnejši zrelostni razred , saj nam ta koruza ne bo dozorela, da bi bila primerna za siliranje, še manj za žetev zrnja. V nadaljevanju je zelo vprašljivo, kako bo potekala faza oprašitve in kasneje polnjenje zrnja.

»Zaradi poškodovanih listov bo zmanjšana fotosinteza, kar bo prav tako imelo vpliv na manjši pridelek. Poškodovani listi se poleg zmanjšane asimilacije tudi hitreje sušijo. Pozorni pa moramo biti tudi na pojav koruzne bulave sneti, katera se po toči lahko pojavlja v večjem obsegu.«

 

Oljne buče

So v letošnjem let posebej na udaru. Spomnimo se, nadaljuje, da so bile spomladi  najprej težave z njenim vznikom, zato je bila skoraj polovica površin ponovno presejanih ponovno ali so bile zasajane z drugo kulturo. »Buče, ki imajo iz prvega roka setve danes večinoma formirane plodove velikosti žoge; medtem, ko so drugo zasejane buče sedaj v fazi cvetenje ter plodov v velikosti teniške žogice,« ocenjuje in dodaja, da je na posevkih, kjer listna masa ni povsem uničena in so plodovi že dokaj razviti, smiselno tretirati s pripravki na osnovi aminokisilin, alg in biostimulatorjev, da pospešimo regeneracijo. »Posevki buč, ki so bili sejani ponovno in je sedaj listna masa zaradi toče povsem uničena, ne moremo pričakovati pridelka, ker bo v jeseni zmanjkalo časa za dozorevanje,« je prepričan.

 

Soja

Mag. Boštjan Ferenčak: »Poškodovana od toče bo sedaj odreagirala na način, da bo na novo pognala listno maso ter cvetove, je pa odvisno od stopnje poškodovanosti in v kakšni razvojni fazi je bila, in pogojev v jesenskem času, ali bo taka soja pravočasno dozorela.

 

 

Zaključuje, da univerzalnih navodil za vse posevke ni mogoče podati, ker so posevki v različnih razvojnih fazah ter imajo različno stopnjo poškodovanosti, tako da je potrebno posevek videti v naravi in šele takrat se lahko podajo bolj detaljna navodila za ukrepanje.

 

 

»Na splošno je v posevkih z uničeno listno maso in v katerih še lahko izvajamo agrotehnične ukrepe, smiselno za boljšo regeneracijo uporabiti pripravke na osnovi aminokislin, alg in biostimulatorjev rasti. Za zmanjšanje bakterijskih okužb je priporočljiva tudi uporaba bakra, vendar pa mora biti fitofarmacevtsko sredstvo registrirano v kulturi, prav tako moramo biti pozorni na karenco. V primeru, če bomo določen posevek preorali, lahko posejemo proso ali ajdo, zasejemo kulture za pridelavo voluminozne krme ali pa lahko posejemo trave, detelje ali deteljno travne mešanice.«