V okviru dvodnevne 26. turistično-etnološke prireditve Podobe bistriških domačij, ki so jo tudi letos pripravili Občina Slovenska Bistrica, tamkajšnji razvojno-informacijski center, medobčinska turistična zveza in KGZ Ptuj,  je potekalo tudi ocenjevanje kruhov, potic in ognjiščnih potic.

V notranjem dvorišču slovenskobistriškega gradu so podelili priznanja za nagrajene izdelke, v grajski Arkovi etnološki zbirki pa so jih tudi razstavili.

V konkurenci ocenjevanja kruhov je bilo 24 izdelkov, od  tega je 15 gospodinj zanje prejelo zlato priznanje.

Prejele so jih: za domači kruh Romana Blažič Jerot, za domači kruh Jožica Gracej, za ajdov kruh z orehi Marija Kresnik in za polnozrnat kruh Maja Motaln (vse Zgornja Ložnica), za ajdov kruh z orehi Stanislava Fridrih in za beli mlečni kruh Albina Sadek (obe Oplotnica), za polbeli kruh z drožmi Tina Brglez (Laporje), za ovseni kruh z ovsenimi kosmiči Vida Krapše (Makole) ter za mešani kruh Milena Keršič, za ajdov kruh z orehi in rozinov kruh Marija Koren, za mešani in sadni kruh Cvetka Korošec ter za sadni in mešani kruh Stanislava Rebernak (vse Zgornja Polskava).

Ocenili so tudi 25 potic in 13 ognjiščnih pogač.  Pri slednji so podelili 7 zlatih priznanj, pri poticah pa 11.

Pri ognjiščih pogačah so jih prejeli Danica Sagadin Leskovar za skutno ognjiščno potico in Rozina Pišek za gibanco (obe Slovenska Bistrica), Alojz Furman za gibanco in Marija Kresnik za skutino gibanico (obe Zgornja Ložnica), Vida Krapše za ognjiščno potico (Makole), Majda Pliberšek za orehovo gibanco (Šmartno na Pohorju) in Danica Šmon za ocvirkovko (Oplotnica). Pri poticah pa je bilo podeljenih 11 zlatih priznanj. Za orehnovo potico jo je dobila Helena Boček, za kokosovo potico Darinka Fridrih in za orehovo potico tudi Marija Vetrih (vse Oplotnica), za kokosovo in pehtranovo potico Albina Fajs, za lešnikovo in rozinovo potico Nada Kac, za orehovo potico Olga Krajnčič in Srečko Rajh (vsi Slovenska Bistrica), za  potico z enakim nadevom pa tudi Marija Kušar (Laporje) in Daniela Rojs (Poljčane).

Kot poudarjajo organizatorji, je rdeča nit prireditve že vrsto let vez med podeželjem in mestom in je namenjena najširšemu krogu obiskovalcev, ki želijo spoznati in občutiti dediščino podeželja in preplet tradicije s sedanjostjo.