V Pomurju je panoga v velikem krču, v Spodnjem Podravju v razcvetu, vse pa je posledica spleta (ne)srečnih okoliščin v ne tako dolgi preteklosti.

Govedoreja je bila znotraj kmetijstva vedno najpomembnejša panoga ter je imela velik vpliv na ekonomsko-okoljske politike, poselitveno-socialne dejavnike ter ohranjanja tradicionalnih vrednot. Ne glede na omenjana dejstva ter zahteve kmetov in strokovnih služb na področju kmetijstva se naše podeželje zelo hitro spreminja, ugotavlja Franc Režonja, upokojeni direktor KGZ Murska Sobota.

Še pred nekaj desetletji sta bili Pomurje in (Spodnje) Podravje kot dve sosednji regiji na severovzhodu države kar zadeva stalež posameznih kategorij govejih živali in strukturo kmetij zelo primerljivi, potem so se na teh območjih zaradi različnih vzrokov zgodili premiki, na katere bo s še tako dobrimi odločitvami v prihodnje težko vplivati.

Dejstva

Na območju Pomurja, sestavljeno iz Prlekije, kjer je stanje v panogi neprimerno ugodnejše, kakor pa na njenem drugem bregu, v Prekmurju, se je število krav molznic od leta 2000 do lani zmanjšalo za težko verjetih, skoraj 2,5-krat, v Podravju pa je bil padec le za nekaj več kot 10 %. Podobno je na področja absolutnega števila govedorejskih kmetij, ki jih je danes v na Ptujskem štirikrat več, kakor v pokrajini ob Muri. Še leta 2010 je bilo razmerje med regijama na tem področju 2,6:1. Trend zmanjševanja vseh kategorij govedi in govedorejskih kmetij je prisoten tudi na ravni države, a je veliko manjši. V Pomurju črede za prirejo mleka v povprečju štejejo nekaj manj kot 14 krav molznic, v podravskem območju več kot 20 molznic. V Sloveniji reja krav molznic v povprečju šteje nekaj manj kot 19 krav.

V dobrih 20 letih se je število krav molznic zmanjšalo s

17.599 na 6.975   v Pomurju

23.926 na 21.252 v Podravju

Število rej samo od leta 2010 pa s

1.268 na 504   v Pomurju

1.553 na  1.043 v Podravju

Gibanje števila različnih kategorij goveda in rej, Slovenija, Pomurje in Podravje, 2000-2020 (Vir: Centralna podatkovna zbirka Govedo, KIS ter KGZ Ptuj in KGZ Murska Sobota)

Vzroka za razkorak: organizacijski in strokovni

Na območju KGZ Ptuj se je s formiranjem specializirane mlekarske zadruge (1993) ter že od nekdaj močnih splošnih kmetijskih zadrug Ptuj, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in do leta 2021 Lenart v Slovenskih goricah, Halozah ter Dravskem in Ptujskem polju ohranila in krepila organiziranost kmetov, v Prekmurju so s stečajem Panonke (1999) ti ostali sami in so med zadruge, ki so svojo dejavnost sem razširile po pokopu Panonke, »raztepeni« še danes. Ostali sta le dve zadrugi na radgonskem oziroma ljutomerskem koncu, kjer se konstanta tudi zaradi drugih dejstev v kmetijstvu ne le ohranja, pač pa tudi krepi.

Prekmursko kmetijstvo je nekoč imelo izjemno neugodno posestno strukturo, zato so se strukturne spremembe morala zgoditi, posledično z njimi pa se je zmanjšalo tudi število rej in živali. Rejski dosežki na področju proizvodnosti pa so na območju KGZ Murska Sobota pri svetlo lisasti pasmi najvišji v državi.

Po drugi strani je za kontinuiteto panoge pomembno tudi strokovno delo, ki se dotika tako področij gradnje hlevov, selekcije in prehrane živali. Na primerljivih območjih ima denimo v zadnjih 40 ali 50 letih strokovno delo različna obraza in se povsod ni nadaljevalo z enako dinamiko. Inženir Vladimir Tumpej na Ptujskem ter dr. Franc Zadravec in mag. Milan Erjavec na murskosoboškem zavodu so le nekatere osebnosti, ki so v svojih sredinah zaznamovali panogo govedorejo. Sedaj bolj ali manj uspešno njihovo delo nadaljujejo drugi.

Na Ptujskem imajo kaj pokazati

Prav splet okoliščin – od organiziranosti do strokovnosti, da je razlog za zatečeno stanje, je prepričan tudi vodja Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Peter Pribožič. Če je inženir Tumpej na njihovem območju opravil pionirsko delo zlasti pri pionirskem uvajanju gradnje sodobnih govejih hlevov, ki jih do takrat še nismo poznali, je prepričan, da ima njihov zavod vodilne strokovnjake tudi na področju prehrane goveda in pridelave krme. Izpostavil je denimo mag. Antona Hohlerja, Ivana Brodnjaka, dr. Andreja Toplaka. 

»Kmetije imajo na voljo dovolj specialističnega znanja za načrtovanje gradnje hlevov, pripravo krme, izračunavanja krmnih obrokov na podlagi analiz krme, strokovnem delu na področju pridelave krme. Poleg tega je dobro delujoča služba za kontrolo in selekcijo ter Osemenjevalni center Ptuj podporno okolje za rejo na terenu. Dosti strokovnega dela je tudi v skupnem delu vseh strokovnih služb. Ker je po zaslugi že omenjenih zadrug dobro poskrbljeno za odkup mleka in mesa ter imajo kmetje v njih močnega partnerja in servis, tudi to ugodno vpliva na ohranitev in krepitev proizvodnje,« je prepričan.

Da je MZ Ptuj ena redkih specializiranih zadrug pri nas, kjer so bile odkupne cene mleka vedno višje od primerljivih zadrug, pri mleku pa se za obstoj in razvoj kmetij na dolgi rok vsak cent pozna, pa je dodal vodja oddelka za živinorejo pri KGZ Ptuj Daniel Skaza.

Neugodne strukture v Pomurju

Mag. Aleš Horvat, vodja živinoreje na KZG Murska Sobota, ugotavlja, da ima  Pomurje med območji, ki jih pokrivajo posamezni zavodi KZGS, že od nekdaj najbolj neugodno strukturo rej. »Kar okrog 30 % kmetij v kontroli proizvodnosti je takih, ki redijo manj kot deset krav na kmetijo. Na območjih kmetijskih zavodov Ljubljana, Novo mesto, Celje in Ptuj je takih kmetij med 13 % in 17 %, medtem, ko jih je na območju Gorenjske (KGZ Kranj) le nekaj čez 6 %. Nekaj manj kot polovica kmetij v Pomurju redi med 10 in 30 krav molznic, skoraj 10 % je takih s 30 do 50 molznicami na kmetijo, ostalih, večjih pa je skupaj 17 % kmetij. Kmetije s tako sestavo so v danih pogojih tržne prireje mleka še posebej izpostavljene in ranljive,« pravi. Že vrsto let na zavodu ugotavljajo, da je v Pomurju izrazito neugodna tudi starostna struktura, kjer z mladimi prevzemniki pozitivno odstopa območje Prlekije, na tem področju slabo pa je v Prekmurju, zlasti na Goričkem.

Nestimulativno okolje – od togosti  lokalne politike do krajinskega parka, Nature 2000 in biosfernega območja reke Mure pri gradnji kmetijskih objektov za širitev kmetijske dejavnosti, do bližine Avstrije, kjer so si z zaposlitvami mladi našli svojo eksistenco, je prav tako vzrok za krč v prekmurski govedoreji, zlasti na Goričkem. 

Povečanje stroškov pridelave krme in repromateriala izničuje učinke povišanja odkupnih cen na eni ter neugodne vremenske razmere so posledica upadanja števila kmetij in števila živali v regiji tudi v tem času, še meni mag. Horvat.

Proces gre po svoje

Zmanjševanje živali in rej oziroma kmetijskih gospodarstev je tudi Sloveniji velik problem, ki pa se kratkoročno ne bo spremenil, je še prepričan  Franc Režonja, rekoč, da trend jasno kaže povečanje števila živali v reji.

Ekonomija obsega, pogojenost in vrednost kapitala diktira tempo sprememb, še pravi in dodaja, da so male ekonomije, kot je naša še bolj ranljive, zato ne pričakuje bistvenih sprememb trendov v drugo smer.

»To je seveda povsem drugo od tega, kar si kmetje in stroka želimo in kar bi iz strokovnega vidika moralo biti,« je podčrtal in dodal, da so travojede živali edina tovarna, ki iz trave dela hrano in druge surovine za človeka, preprečuje suše in še kaj.  Pa vendar danes vse to ni dovolj, da to tovarno ohranimo v tem obsegu.