Za pridelovalci tudi te oljnice je zaradi neugodnih vremenskih razmer – od setve do spravila – eno od najslabših letin. Pridelki so v najboljšem primeru od 300 do 400 kilogramov suhih semen oziroma bučnic na hektar, kar je vsaj enkrat manj od povprečja običajnih letin.

Nenaklonjena letina

»Tako neugodne pridelovalne sezone za buče praktično ne pomnimo. Zgodilo se je že, da so slabše uspevale na kakem območju, letos je pa bila prizadeta praktično celotna regija, kar cela država,« ocenjuje letino buč mag. Boštjan Ferenčak s KGZ Murska Sobota.

Spomni, da so se letos pridelovalci srečevali s težavami že od setve naprej: zelo hladno in vlažno spomladansko obdobje, nato težave z vznikom, ponovne setve, nato zopet med letom obilne padavine in poplave ter neurja s točo. »Kjer so bile buče dosejane, je bila težava v neenakomernem dozorevanju v času spravila,« je poudaril. Spravilo se je zato s konca avgusta letos prestavilo za cel mesec. Pridelovalec buč na 11,5 hektarjih, Štefan Kranjec iz Martjancev dodaja, da so bile letos bučnice zelo drobne, zato bo običajnih 2,7 kilograma za liter toplo stiskano olje zagotovo premalo. Spomni še, da sta buče za olje in sončnice oljnici, ki potrebujejo veliko sonca in stabilnega vremena, letos pa tega ni bilo.

Zelo nestabilen pridelek v letošnjem letu nam je potrdil tudi Denis Vitez iz Tešanovcev, s 17,5 hektarji tudi letos zasajenih oljnih buč med največjimi pridelovalci. Vsega polovico potrebnih letnih količin so pridelali na družinski kmetiji, ostalo bodo iskali na trgu. Ob normalnih letih so prodali tudi do 3.000  litrov bučnega in 800 litrov sončničnega olja, te številke tokrat ne bodo ponovili.

Drobno seme je bilo razlog, da je bil tudi izplen med mokrimi in suhimi semeni veliko slabši od običajnih letih: tedaj je  bil od 52 do 54 %, letos je bil največ 47 %.

Po prvih ocenah je bilo letos zasejanih

2.971 hektarjev buč za olje v Sloveniji

1.867 hektarjev v Pomurju

1,70 evra za kilogram mokrih bučnic je bila letošnje odkupna cena

5 evrov je mogoče iztržiti za suhe bučnice

(1)   – Podatki o odkupu bučnih semen niso samostojna kategorija, pač pa so del podatkov iz skupine »Druge industrijske rastline«  

   (npr. zdravilna  zelišča), a imajo v njih prevladujoči delež,

(2)   –  V Sloveniji je  evro uradno plačilno sredstvo od 1.1.2007, pred tem so bile cene v slovenskih tolarjih (dinarjih). V evro jih lahko preračunamo po »2007 SIT evro« tečaju, ki znaša 1 € = 239,64 SIT.

(3)   – Prva ocena

Buče za olje, Slovenija 1991-2022 (VIR: SURS). Vso seme je iz kategorije »suho«.

Reševali se bodo z zalogami

Največje oljarne za bučno olje v državi – Fram, Središče ob Dravi in Ključarovci, bodo skušali slabo pridelovalno leto 2023 svojih kooperantov, ki jim ob normalnih letinah zagotavljajo praktično vso surovino, rešiti v svojimi zalogami prejšnjih let in dokupi. Branko Valenko, direktor KZ Ptuj, v čigar lasti je od leta 2005 Oljarna Fram, ocenjuje, da jim bodo odkupljena količina oljnih bučnic celo zadostile za njihove trenutne porabo. Ko se bodo pokazale dodatne potrebe, pa načrtujejo tudi dokup surovine. »Oljne bučnice odkupujemo od lokalnih pridelovalcev, v glavnem naših kooperantov, letos pa tudi širše, tudi z območja Prekmurja.« Žal nam – kot pravi zaradi konkurence – ni postregel z nobenim konkretnim podatkom.

Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci, ki je leta 2012 začela v Ključarovcih z lastno oljarno z zmogljivostjo 60.000 litrov bučnega in 150.000 litrov solatnega olja, pa dodaja, da so imeli to sezono kooperantske pogodbe sklenjene za kar 230 hektarjev, a se zaradi slabega vznika njihovi partnerji potem na 50 hektarjih niso odločili za vnovično setev. Letos so za potrebe njihove oljarne odkupili okrog 95 ton mokrega semena, to je za pol manj od lani. »Na leto potrebujemo od 150 do 160 ton suhih bučnih semen. Del semen bomo odkupili od KZ Radgona, razliko pa bomo kompenzirali s starimi zalogami, del pa bomo iskali na trgu,« je bil ustrežljiv na naše poizvedovanje.

V družbi Jeruzalem Ormož SAT, pod okrilje katere sodi tudi oljarna v Središču ob Dravi, pa so po besedah direktorja Marka Plohla za njene potrebe od svojih kooperantov  doslej odkupili že okrog 65 ton mokrih bučnih semen. To je glede na lani za okoli 70 % manj, a še vedno polovica njihovih potreb za 100.000 litrov olja na leto. Okrog 35 hektarjev oljnih buč so imeli tudi v okviru lastne poljedelske pridelave. »Letina je bila milo rečeno grozovita: ob izredno slabem spomladanskem vzniku nam je potem 14 hektarjev poleti uničila še toča. Letina za pozabo.« Na področje trženja s suhimi semeni pa je po podatkih direktorja Danila Rihtariča letos na veliko vstopila KZ Radgona, ki je po lanskem poskusnem obratovanju v celoti zagnala svojo 20-tonsko sušilnico za bučna semena, sojo in ajdo v Stogovcih. Po zaslugi svojih kooperntov so s 50 hektarjev oljarnama v Ključarovcih in Središču ob Dravi zagotovili 14 ton suhih oljnih bučnic.

Cena olja

Vsak, ki se ukvarja s predelavo buč za olje oziroma prodajo z geografsko označbo na nacionalni in ravni EU zaščitenega štajersko-prekmurskega bučnega olja, glede na slabo letino surovine pričakuje občuten dvig cene olja. A ta je po mnenju poznavalca, ki pa se zaradi občutljivosti področja noče izpostavljati, že sedaj visoka. Od 18 do 20 evrov za liter je tačas. »Evro ali dva se bo povišala, vse, kaj je več, pa je izigravanje trga,« pravi gospod, katerega ime hranimo v uredništvu.

Dodaja, da si je marsikdo od večjih ponudnikov bučnega olja dovolj surovine zagotovil že kmalu po slabem spomladanskem vzniku, vedoč, da letos pridelka doma na bo. Kje? »V tujini, kjer v pridelavi buč za olje v zdravstveni zaščiti s fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma tretiranju semen s pripravki velja drugačni predpisi, čeprav so tudi te države v EU, je dregnil v osje gnezdo. Zato je v nekaterih državah EU cena suhih bučnic za naše (u)porabnike tako zanimiva, pa tudi pridelki so tam zaradi drugačnega tretiranja mnogo višji. »V prodajo olja pod geografsko označbo iz uvoženih surovin in morebitno vsebnost surovin z (ne)dovoljenimi pesticidi pa se ne bi spuščal.”