Čeprav že skoraj vsi kmetijsko-gozdarski zavodi – skupaj jih je osem, že operirajo s konkretnimi številkami o poškodovanih hektarjih v kmetijstvu, na murskosoboškem – kjer je morda najhujše, pravijo, da je za konkretne številke še preuranjeno.

Direktor Franc Režonja in vodja kmetijskih svetovalcev dr. Stanko Kapun namreč edino pravita, da je škoda v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu v Prekmurju in Prlekiji katastrofalnih razsežnosti. Kako so poljščine, zlasti okopanine (koruza, buče in krompir), in plodovi v trajnih nasadih prizadeti, pa bo znano ćez nekaj dni, ko se bo – ali pa ne, na prizadetem nadaljevala vegetacija. Pravita še, da se stopnja poškodovanosti glede na kraj in lego med seboj razlikuje. So območja, kjer bo izpad pridelka sadja in grozdjaa 100-odstoten, ponekod pa je škoda minimalna.Tudi na soboškem zavodu, kjer so njihovi strokovnjaki dnevno na terenu in preglejujejo prizadete poljščine, zelenjadnice in plodove v trajnih nasadih, menijo, da je daleč največ škode nastalo v sadovnjakih na obeh bregovih Mure, enako pa tudi v vinogradih.in na vzklili koruzi in bučaha. Marsikje bo potrebna ponovna setev.

Dr. Kapun je zaskrbljen, kako bo pozeba vplivala tudi na oplodnjo ozimnih žit, ki jih je tod z več kot 23 tisoč hektarji največ v Sloveniji, saj so ta ponekod že v klasenju. Pa tudi, kaj se bo zaradi torkove spomladanske pozebe zgodilo s cvetočno oljno ogrščico. Tudi sneg, ki je na gričevnatih območjih Goričkega in Slovenskih goric sledil naslednji dan, ni bil tako nedolžen, kot se morda zdi na prvi pogled. Zaščitil je sicer posevke pred zmrzaljo, ne pa tudi nastavke na vinski trti in plodove v sadovnjakih, ki so pomrznili. Težek sneg je mlade poganjke v nasadih tudi lomil; na prezimnih poljščinah, pa tudi travinju, pa je povzročil poleganje.