V skupino tistih kmetov, ki na Ptujskem polju namakajo vse več njivskih površin, je tudi Robert Rižnar iz Gajevcev pri Gorišnici. Lani je namakal sedem hektarjev, letos jih bo že deset. To je tudi skupna površina, kolikor 40-hektarska družinska kmetija Rižnarjevih namenja pridelavi vrtnin. Letos so namreč pet hektarjev namenili rdeči pesi in pet hektarjev čebuli, zelenjavi, v kateri so se z dolgoletno pridelavo že specializirali. S prodajo nimajo težav, saj dobro sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Ptuj, kamor v celoti prodajo pridelek rdeče pese, nekaj čebule pa ob zadrugi spakirano v 10-kilogramske vreče namenjajo tudi nekaterim slovenskim trgovcem in veletržnicam. Tudi cena je solidna in ob stabilnem hektarskem pridelku, kar na prodnatih tleh Ptujskega polja omogoča edino namakanje, zlahka presežejo lastno ceno. 

Če bi imeli dovolj namakalne opreme – specializirali so se v namakanju z oroševanjem in z razpršilnikom rolomata, bi namakali tudi klasične poljščine, zlasti koruzo. Lani so Rižnarjevi v okviru namakalnega sistema Gajevci-Placerovci, ki je bil leta 1994 ob tistem na Forminu sploh prvi na širšem območju Ptuja (danes ima območje že zavidljivih 1.600 ha namakalnih sistemov), za namakalno vodo iz kanala Drave oz. kanala za hidroelektrarno Formin porabili 1.750 evrov ali 0,25 € za kubični meter. V sedmih namakanjih so namreč na sedmih hektarjih skupaj porabili okrog sedem tisoč kubikov vode.

Letos naj bi na tem območju zgradili dodatnih 1.200 ha namaklnih sistemov, čez nekaj let pa še 1.400 ha.