Kmetijski minister mag. Dejan Židan si je  danes dopoldan v navzočnosti predsednika KGZS Cvetka Zupančiča, direktorja KGZ Murska Sobota Franca Režonje, vodje tamkajšnjih kmetijskih svetovalcev dr. Stanka Kapuna in podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije Franca Küčana ogledal po nedavni pozebi prizadete kulture na kmetijskih površinah na območju murskosoboškega zavoda. 

Ogledal si je prizadete trajne nasade sadjarske  kmetije Dragice Letina v Selu, kjer pridelujejo jabolka in drugo sadje na šestih hektarjih, v Strehovskih in Dobrovniških goricah vinograda Štefana Zvera iz Turnišča in Janeza Meričnjaka iz Dobrovnika, pa tudi minuli torek povsem pozeblo koruzno Ignaca Berdena iz Turnišča. 

V zaključni izjavi za javnost je Židan povedal, da je o višini škode še preuranjeno govoriti, saj  imajo ta čas samo ocene poškodb, ocena škode pa v tem trenutku realno gledano še ni mogoča, saj je škodo potrebno najprej popisati in jo na podlagi dobljenih podatkov oz. višine poškodovanosti v trajnih nasadih in v poljedelstvu tudi vrednostno oceniti. Pa tudi predhodna ocena potencialne škode je pomembna, saj ta omogoča, da se postopki popisa na ravni države oz. regije sploh lahko začnejo. Tako kot predsednik KGZS Zupančič tudi minister ne dvomi, da bo škoda po spomladanski pozebi v vsej državi presegla 3 promile državnega proračuna, to je približno 2,5 milijona evrov. To je namreč prag, da se postopek državnega popisa škode lahko začne oziroma lahko država po vremenskih ujmah razglasi naravno nesrečo in za blažitev katerih posledic je dolžna zagotoviiti tudi sredstva  proračunske rezerve. Ker je pozeba prizadela tudi precejšnja območja sosednjih držav, bodo kmetijski ministri prizadetih držav iz tega naslova skušali izposlovati tudi evropsko pomoč. Küčan pa je kmetijsko ministrstvo pozval, da naj v primeru poškodovanosti koruznih polj – in teh ni malo, začene s pospešenimi letošnjimi izplačili iz KOPOP programa, ki jim bodo omogočila, da bodo lahko najbolj prizadete površine vnovič zasejali oz. jih presejali. 

Minuli teden – od torka do petka, naj bi slovensko kmetijstvo prizadela takšna spomladanska pozeba, kot je vsaj v minulega 25 do 30 let ni bilo. Čeprav naj bi bilo najhujše na širšem območju vzhodne Slovenije in v Posavju, tudi ostalim območjem v državni ni bilo prizanešeno. 

Kar zadeva stopnjo zavarovanosti kmetijskih površin pa minister meni, da je bil po vrhuncu – nekaj čez 71 tisoč zavarovanih hektarjev leta 2009, zaznan trend upada. In to prej, preden se je kmetijsko ministrstvo odločilo za zmanjšanje sofinanciranja zavarovanj v kmetijstvu (po 50-odstotnem to trenutno pri poljščinah znaša 20 %, pri sadjarstvu pa od letos z 20 na 30 %). Meni, da poglavitni razlog za upad zavarovanj v kmetijstvu ni bila sprememba višine sofinanciranj zavarovanj, pač pa drugačni pogoji na strani komercialnih zavarovalnic konkretno: njihova uvedba odbitnih franšiz. Leta 2010 je bilo zavarovanih le še 55 tisoč hektarjev kmetijskih površin, od tedaj naprej pa naj bi bilo vsako leto pri nas zavarovanih le še od 45 do 50 tisoč hektarjev  kmetijskih površin. “V tem trenutku ne morem dati nobenega zagotovila, ali bomo povečali delež sofinanciranja, ker je to povezano s količino denarja, ki bo kmetijskemu ministrstvu dodeljeno,” je zaključil.