Naredilo smo analizo o površinah, odkupni ceni, hektarskem pridelku in njeni realni vrednosti v zadnjih 25 letih. Na podlagi podatkov Statističnega urada Slovenije in Banke Slovenije smo prišli do zaključka, da so se površine od leta 1991 pa do lani s skoraj 40 tisoč hektarjev znižale na 30.734 ha. Podatki vključujejo tudi površine s piro, ki pa jih je v primerjavi s pšenico zanemarljivo malo.

Med vsemi razmisleka vrednimi podatki je tudi dejstvo, da pridelovalec za tono pšenice kljub vse višjim hektarskim pridelkom in višji odkupni ceni dobi vedno manj nafte: leta 1995 skorja 420 litrov, leta 2005 in 2010 manj kot 120 litrov, lani pa za tono zlatega zrnja 142,77 litra.

Podrobno analizo gibanja površin, količin in odkupnih cen tudi pri poljščinah objavljamo v posebni prilogi 25 let slovenskega kmetijstva.