6Zaradi zelo ugodne lanske jesenske setve je prav nestimulativna in špekulativna odkupna cena domačih mlinarjev in pekov ob zadnji žetvi, saj so jo ti v veliki večini kljub svoji potrditvi pred žetvijo uradno objavili šele v drugi polovici žetve,  edina logična razlaga, zakaj smo pšenici kot glavnemu krušnemu žitu ob lanski setvi namenili za kar 8,6 % manj površin. Te so se v treh letih zmanjšale za skoraj 6 tisoč hektarjev! 

Kot poroča uradna državna statistika (Statistični urad RS), je bilo generalno gledano z ozimnimi žiti minulo jesen sicer zasejanih za 1,2 % manj površin kot leto pred tem. A struktura zasejanih ozimnih žit razkriva zrlo zaskrbljujoče podatke.

Površine s pšenico in piro so se v primerjavi z letom 2015 zmanjšale kar za 8,6 %. Edino površina, posejana minulo jesen z ržjo, tudi krušnim žitom, je bila v primerjavi z jesenjo 2015 za 9,2 % večja.

Ob zadnji lanski setvi pa je bilo ječmenu in tritikali – glavnima krmnima žitoma, namenjenih za 8,7 % več površin. Pridelovalci ječmena, najpomembnejšega krmnega žita, so ga jeseni 2016 zasejali na 19.937 hektarjih, to je kar za desetino več kot leto pred tem in za petino več od zadnjega petletnega povprečja.

Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.