Glavno sporočilo pred nekaj trenutki končanih 6. Grajskih večerov za Goričko, ki so pod naslovom Perspektive mladih kmetov na Goričkem potekali v prostorih gradu Grad na Goričkem je, da je prišlo do neformalne povezave mladih v iniciativno skupino, ki bo v naslednjih dneh osnova za trdnejšo pravno oblikov povezovanje mladih kmetov na Goričkem. 

Kot so ugotavljali številni razpravljavci, med njimi tudi prekmurski rojak, prof. dr. Emil Erjavec z ljubljanske biotehniške fakultete, med drugim tudi vodja Sveta za kmetijstvo za podeželje, ki ga je kot svoj posvetovalni organ ustanovil kmetijski minister mag. Dejan Židan, pri Gradu prav tako prisoten ta večer, je prav Goričko ena od slovenskih pokrajin, kjer je povezovanje na različnih ravneh najmanj. To je še zlasti izrazito na področju kmetijstva. Vsi so se strinjali, da prihodnosti kmetijstva brez mladih tudi na Goričkem ni mogoče graditi, zato se njihov glas mora slišati. Da bi to dosegli, pa  jih je v potrebno povezati z vseh koncev in krajev tega našega najseverovzhodnejšega dela države. Kot so menili številni mladi, je Društvo podeželske mladine Goričko Bodonci, ki je nekoč zelo uspešno delovalo – in še deluje, na ožjem območju osrednjega  Goričkega, bilo namreč premalo ciljno naravnano za reševanje težav mladih goričkih kmetov in bolj s poudarkom mladih do druženja.  Po Židanovih podatkih, ki je prav tako doslej pogrešal masovnejše organizirano podeželsko mladino na Goričkem, je bilo lani z Goričkega vloženih 2.800 subvencijskih vlog (od 6.773 vseh z obeh bregov Mure), od tega jih je  le 140 uveljavilo dodatek za mladega kmeta. Le 27 – 7 kmetic in 20 kmetov, pa jih je v zadnjih dveh letih oz. v novi finančni perspektivni uspešno kandidiralo na razpis za mladega prevzemnika. Vse to kaže, da trenutno veliko mladih prihodnosti v kmetijstvu na Goričkem ne vidi, zato jih je potrebno tudi s formalno obliko povezovanja enako- ali vsaj podobno mislečih, animirati.  

Da bi čim prej zagnali kolesje v tej smeri, in storili nove korake v smeri uspešne kmetijske pridelave v tem delu gričevnatega Prekmurja, je kar sam na tem srečanju  predlagal trdnejšo obliko povezovanja mladih kmetov in vseh tistih, ki so kakorkoli povezani s podeželjem. Skupina se bo prvič na formalnem srečanju sestala že prihodnji petek, najverjetneje v prostorih KGZ Murska Sobota, kjer bodo ustanovljeni tudi njeni organi. Na »modrovalnici«, kakor je organizator – Krajinski park Goričko ob trdni navezavi Zveze slovenske podeželske mladine, poimenoval s strani mladih z Goričkega dobro obiskano srečanje, pa so bili predstavljeni slovenski izsledki mednarodnega projekta PEGASUSS kot oblike za prepoznavanje razvojnih potencialov kmetijstva  marginalnih pokrajin. Ob Goričkem so vanje v Sloveniji vključili tudi kmetijstvo in gozdarstvo v alpskem svetu – Solčavo v Logarski dolini, povezavo rekreativni urbani gozdovi Celje ter potencialni krajinski park Središče ob Dravi.

Več v eni od tiskanih izdaj Kmečkega glasa v rubriki Mi mladi.