Na vreme z njenimi ekstremnimi pojavi, na katerega sedaj, ko je človeštvo desetletja in desetletja z nespametnimi posegi v naravo sprožilo nezadržni plaz klimatskih sprememb, več nimamo vpliva. To se je minuli petek spet zarotilo proti nam. Najbolj proti našim kmetom, ki imajo tovarne na prostem in od njih živijo. Po kar devetih sušnih letih v novem tisočletju (od leta 2000), moči leta 2014, je zlasti sadje in vinogradnike lani in letos močno prizadela še spomladanska pozeba. Če tako čez prst seštejemo za kmetovanje neprijazna leta, a ob tem izpustimo lokalne vremenske ekstreme, je bilo v zadnjih 17 letih takih nesreč na nacionalni ravni kar 12. O višini škod v kmetijstvu samo v teh nepolnih dveh desetletjih, ki brž ko ne presega milijardo evrov, smo operirali vsa ta leta. Kakor je vedno znova in znova v nesrečnih letih Vlada RS sprožala mehanizme za odpravo posledic naravnih nesreč oziroma sprejemala interventne zakone za pomoč prizadetim in iz proračunskih rezerv namenili desetine milijonov evrov.

Več o tem razmišljamo v uvodniku v najnovejši številki Kmečkega glasa, ki izide to sredo, 26. aprila.