Samo največji pesimisti so verjeli, da se lahko ponovi katastrofalna lanska spomladanska pozeba, ki je po snegu konec aprila lani v kmetijstvu povzročila za nekaj milijonov evrov škode. Po dveh, treh hladnih severnih vetrovnih dnevih, ki je ozračje dodobra ohladil in se ob jasni noči umiril, se je ponovilo najhujše. 

V minuli noči je po prvih ocenah državo povzročila še hujša ledena ujma kot lani. To velja tudi za območje severovzhodne Slovenije, kjer so močno prizadeti zlasti trajni nasadi – vinska trta in sadno drevje, zlasti koščičarji. To velja zlasti za nižjeležeče predele, kjer so se temperature ponekod spustile tudi do -5 oC. Kot so nam povedali Simona Hauptman in Peter Pribožič, na mariborskem oz. ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu vodji kmetijske svetovalne službe ter Franc Režonja, direktor KGZ Murska Sobota, je o obsegu škode, še bolj pa o višini, še nemogoče govoriti, saj še niti vseh podatkov, kje vse je bila pozeba uničujoča zaradi obsežnosti terenov, kjer delujejo, nimajo. So območja, zlasti zaprta, kjer so močno prizadeta, nekaj kilometrov stran pa je slika drugačna. A sta Hauptmanova in Režonja prepričana, da je že prva hladna noč v kmetijstvu prinesla več škode kot v lanski. Tudi za to noč in še nekaj prihodnjih se napovedujejo jutranje temperature pod lediščem, zato že načete plodove v trajnih nasadih, pa tudi poljščine – zlasti oljno ogrščico, strna žita in zelenjadnice na prostem, lahko zmrzal dokončno uniči.  

Zaradi zgodnje vegetacije v nadpovprečno toplem marcu, ki je v sadovnjakih in vinogradih prehitevala tudi za dva tedna, je spet najbolj porazno prav tam. Če si bodo po lanskih izkušnjah slednji nekoliko opomogli, obiranje sadja tudi letos marsikje ne bo.

Kljub slabi lanski izkušnji so se nekateri sadjarji in vinogradniki odločili za zavarovanje, kjer je pri prvem višino sofinanciranja država s 30 % dvignila na 40 %, pri vinski trti pa je to ostalo na 30 %. Zlasti tam so se odločili tudi za nekatere druge oblike obvarovati sicer v trenutni razvojni fazi zelo občutljivi pridelek – z dimljenjem ali intenzivnim škropljenjem za dvig odpornosti plodovnih nastavkov. Zlasti prvi in že pozabljeni ukrep, ki so ga izvajali nekoč, pravijo, da je bil učinkovit.  

Več v prihodnji številki Kmečkega glasa