Čeprav je manjko padavin prve tri letošnje mesece v primerjavi z dolgoletnimi povprečji prejšnjih let več kot očiten, je praktično nemogoče napovedovati, kakšna letina nas čaka. Prav tako je nemogoče sklepati, ali nas čaka tudi poletna kmetijska suša. Je pa gotovo, da bi le za redkokatero območje lahko zapisali, da se poljščine – zlasti ozimine, pa tudi jarine, tačas še ne srečujejo s spomladansko kmetijsko sušo. V Pomurju kot najbolj kmetijski regiji, kjer ponavadi strnim žitom namenijo dobrih 40 tisoč hektarjev – polovico pšenici, je prve tri mesece letošnjega leta skupaj padlo manj kot 80 litrov padavin na kvadratni meter; najmanj – okrog 10 litrov, prav marca, ko se ozimine razraščajo. Leta 2012 in 2013, ki sta bili  razglašeni za zadnji sušni leti, je prve tri mesece v Murski Soboti padlo le 22,6 litrov (2012) oziroma kar 278,4 litrov (2013) padavin na kvadratni meter. To je še ena potrditev več, da zimske padavine ne moremo biti gotova napoved (tudi) za poletno kmetijsko sušo, gotovo pa bo letošnji pridelek žit že zaradi malo zimskih padavin slabši. Na račun mokrega lanskega oktobra in novembra (a z 2,2 litra padavin izjemno suhega decembra), je bilo na merilni postaji Rakičan pri Murski Soboti od lanskega oktobra do februarja letos, torej v času, ko ni vegetacije, skupaj  povprečnih 231,6 litrov padavin. Zadnje štiri mesece (!) pa skupaj le dobrih 80 mm/m2. Če ne bo v kratkem dežja, bodo obeti slabi tudi za setev oziroma sajenje okopanin.

Spomnimo: po podatkih Urada za meteorologijo, ki deluje v okviru Agencije RS za okolje ministrstva za okolje in prostor, smo se v zadnjih 60 letih 18-krat srečali s kmetijsko sušo, od tega je bilo samo po letu 2000 kar osem sušnih let: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012 in nazadnje 2013. leta.

Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.