Očitno je tudi ekološka pridelava v pokrajini ob Muri v smislu razvoja ujela pravi val, saj je njihovo število zadnja leta v strmem porastu. Kljub vsemu pa še vedno niti slučajno ne dosega slovenskega povprečja, ki v smislu kmetijskih gospodarstev, usmerjenih v eko pridelavo znaša 4,8 %, v smislu kmetijskih površin pa 9,3 %. Tako po prvem, kakor drugem parametru v Pomurju na ekološko pridelavo odpade vsega nekaj več kot 2 %.  

Po podatkih Alojza Topolovca, pri KGZ Murska Sobota koordinatorja za ekološko pridelavo, se tačas z ekološko pridelavo v tej najbolj kmetijski pokrajini ukvarja 160 kmetij, ki po načelih ekološke pridelave skupaj obdelujejo nekaj več kot 1.800 hektarjev, od tega je 70 % njiv, 22 % pa je travinja, ostalo so trajni nasadi in druge vrste kmetijskih zemljišč. Topolovec je pojasnil, da so v tej številki  tiske kmetije, ki obdelujejo več kot hektar njivskih površin, kar je tudi pogoj za vlaganje subvencijskih vlog, saj drug merljivi podatek ni na razpolago. Kot je bilo izpostavljeno na današnjem strokovnem srečanju ekoloških pridelovalcev, bodo strokovnjaki Zavoda tudi pri tej obliki pridelave še naprej nudili strokovni servis, komercialno dejavnost organiziranja proizvodnje in odkupa pa je že lani prevzela SKZ Ljutomer-Križevci. Ekološki pridelovalci namreč pogostokrat tarnajo, da imajo težave pri prodaji, kjer so osamljeni in s svojimi količinami prekratki za marsikaterega prodajalca pri določeni strukturi potrošnikih vse bolj iskanih ekoloških pridelkov in izdelkov.

Več o stanju v pomurskem ekološkem kmetijstvu  ter načrtih pri organiziranem odkupu ljutomerske kmetijske zadruge v eni od prihodnjih številk tiskane izdaje Kmečkega glasa.