Ostre zahteve s skupne seje treh Svetov OE KZGS
Po že ustaljeni praksi se v okviru kmetijsko-živilskega sejma AGRA vsako leto na njem sestajajo tudi Sveti sosednjih območnih enot (OE) KGZS iz SV Slovenije. Tudi letos so se vsebinsko dotaknili tačas (naj)aktualnejše problematike v kmetijstvu, sprejeli pa so tudi vrsto sklepov.
Predsedniku KGZS Cvetko Zupančič je uvodoma povedal, da je bila tematika s strani kmetijskega ministrstva napovedane reforme kmetijske zemljiške politike v zadnjih mesecih obravnavana na javnih tribunah po območnih enotah in na strokovnih odborih zbornice. Glede na rezultate razprav je Svet KGZS sprejel stališče, v katerem se zavzemajo, da se model zemljiške politike nadgradi in ohrani način sistema potrjevanja poslov s strani države. Na zbornici še menijo, je izpostavil Zupančič, naj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS postane ključni nosilec aktivne zemljiške politike v dobro kmetov, ki morajo imeti pri njegovem upravljanju ključno vlogo. Menil je še, da je prav tako potrebno na novo opredeliti t.i. »status kmeta« in ga postaviti prednostno pri nakupu kmetijskih zemljišč pred drugimi oblikami kmetijskih gospodarstev, državo in drugimi zainteresiranimi. Kot je še poudaril, si na KGZS prizadevajo, naj država aktivneje spodbuja postopke komasacije kmetijskih zemljišč in druge agrarne posege.
Tako naj bo za nakup kmetijskih zemljišč denimo bil opredeljen prednostni sistem v smeri ohranjanja in združevanja obdelovalnih površin. V zvezi z zakupom državnih kmetijskih zemljišč pa naj se ohrani obstoječi sistem, kot nesprejemljivo pa so se opredelili za izbiranja zakupnika na podlagi licitacije. Višina zakupnine naj temelji na donosnosti kmetijske proizvodnje in proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč. Svet KGZS se je opredelil tudi za ohranitev obstoječega sistema zaščitene kmetije po uradni dolžnosti ter se zavzema za opredelitev spodnje in zgornje meje primerljivih kmetijskih površin. Vsa izhodišča so Sveti omenjenih treh območnih enot sprejeli in predlagali, da se skupni predlog rešitev pripravi tudi za mejna kmetijska območja.
V nadaljevanju so obravnavali ekonomiko pridelave na kmetijah za mleko ter goveje in prašičje meso ter med drugim izrazili, da pogrešajo varuha varne hrane v verigi, velik problem pa vidi tudi v nepravični razdelitvi finančne pogače od kmeta do potrošnika. Zato so v zvezi s tem sprejeli sklepa, da je potrebno varuha v prehranski verigi opozoriti na ekonomski položaj kmetov, od Zborničnega urada pa so zahtevali, da s sodelovanjem vseh treh območnih enot SV Slovenije pripravi razgovor z odgovornimi o prehranski varnosti na temo ekonomičnost pridelave in prodaje s sodelovanjem KGZS OE MS, MB in Ptuj«.
Kar zadeva elementarne nesreče v kmetijstvu v letošnjem letu na območju murskosoboškega, mariborskega in ptujskega zavoda, pa je bilo izpostavljeno, da so po spomladanski zmrzali, sledili še poletna suša (bila je tudi spomladi) in toča.
»V letošnjem letu beležimo deset škodnih dogodkov, vsako leto pa se njihovo število povečuje tako na področjih, ki so zavarovana pred točo, kakor tistimi, ki niso zavarovana pred točo,« je poudaril direktor KGZ Murska Sobota Franc Režonja. Ob tem je poudaril, da je možno točo in pozebo zavarovati, suše pa ne, in prav ta je na plitvih tleh največja. V skladu z veljavnim zakonom o elementarju je bilo mogoče do konca avgusta na občinah prijaviti škodo po suši; po njegovih informacijah so vse pomurske občine svojim občanom podale informacije z ustrezno dokumentacijo v izpolnitev.
V zvezi s to tematiko so po dolgi in burni razpravi članov Svetov vseh treh območnih enot bili sprejeti sklepi: »Zavarovalne premije za vsa zavarovanja naj se izenačijo za vse kategorije zavarovanj«; »Zahtevamo spremembo zakonodaje tako, da se upoštevajo tudi individualne škode«; »Država mora poskrbeti oz. zaščititi območja, namenjena namakanju« in »MKGP naj predlaga spremembo Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017, tako da se vključijo v odpravo posledic škode v kmetijstvu tudi toče z neurji in suša. V reševanje posledic naravnih nesreč morajo biti vključene vse kmetijske panoge.«