Na Madžarskem, kjer zaradi več kot štiri in pol milijone hektarjevn njivskih površin (pri nas  173.787 tisoč ha)  nimajo težav z razpoložljivimi njivskimi površinami in v količinskem smislu pri domala vseh poljščinah kar nekajkrat presegajo samooskrbo, so se odločili za drugačno filozofijo (in ekonomiko) v pridelavi poljščin, tudi koruze. Tako so denimo ubrali drugačno tehnologijo, zato po hektarju sejejo samo od 60 do 70 tisoč zrn. Pri nas, kjer omejene površine njiv proti kislosti tal apnimo in dajemo poudarek tudi visoki organski masi v tleh, smo pač ubrali drugačno, intenzivnejšo (in z velikimi vložki) tehnologijo v pridelavi. Zato je razdalja med sklopi v vrsti običajno 16 cm, kar pomeni, da na hektar pri setvo porabimo od 80 do 85 tisoč zrn.