Ves čas smo operirali s podatkom, da je bilo letos s pšenico in piro požetih dobrih 29.600 hektarjev ali 8,6 % manj kot leto pred tem.

A zadnji podatki so še manj spodbudni. Površine, lani jeseni zasejanih oziroma letos poleti požetih s krušnimi žiti, se je po poročanju državne statistike glede na leto pred tem zmanjšala za več kot 3300 hektarjev, predvsem na račun pšenice.

Po še vedno začasnih podatkih – dokončni bodo za tekoče leto znani konec marca prihodnje leto, so letos žita za zrnje zorela na 95.820 hektarjih njiv, kar je sicer približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,3 % več). Večji razkoraki pa so prisotni med posameznimi vrstami žit. Površine, zasajene z našim najpomembnejšim krušnim žito –  pšenico, so se zmanjšale za kar 10 %; površine, zasejane s piro, pa za kar 28 %. Skupaj so omenjeni najpomembnejši krušni žiti naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe pridelovali na  vsega 28.042 hektarjih, kar je zaskrbljujočih 3.419 hektarjev manj kot v letu 2016. Od površine, zasejane s krušnimi žiti, so se povečale le površine, zasejane z ržjo in soržico, in to na 1.081 hektarjev, kar je 11 % več kot v preteklem letu.

Prvič v desetih letih je bilo ob lanski setvi prisotno tudi zmanjšanje površine, namenjene tritikali (za 5 %). Kljub temu ostaja s 5.032 hektarji visoko nad desetletnim povprečjem. Ječmena so letos poželi več kot lani (20.396 hektarjev ali za 6 % več); za 30 % večja je bila tudi površina, zasejana s sirkom za pridelavo zrnja, skupaj smo ga pridelovali na skoraj 140 hektarjih. 

Površina, zasejana s koruzo, se je od lani povečala za 4 %. Največ je bilo posejane koruze za zrnje; 38.865 hektarjev ali 7 % več kot lani, za silažo pa so je posejali nekaj manj kot v letu 2016. Dejanska raba posejane koruze je odvisna tudi od rastnih pogojev v letu, zato se lahko do spravila koruze razmerje v namenu uporabe (zrnje ali silaža) še nekoliko spremeni,  so še sporočili iz Statističnega urada RS