Vsaj takšne so projekcije nedavne kmetijske konference EU, ki je bila v Bruslju. Med vsemi poljščinami namreč samo žitom – strnim in koruzi, do leta 2030 strokovnjaki obetajo rast, vse ostale poljščine naj bi beležile negativno rast.

Pridelava naj bi se z lanskih 56 milijonov hektarjev do leta 2030 povečala za milijon hektarjev oziroma iz 301,3 milijona ton na 340,8 milijona ton, kar pomeni 13,2-odstotno rast. Tudi poraba naj bi bila višja za 8,8 %, in naj bi čez 12 let znašala 308,5 milijona ton. Najbolj naj bi se povečala prav za človeško prehrano (za 17,1 %, z 99 na 115,9 milijona ton), za živalsko krmo za 5,5 %, za bionergijo pa naj bi se poraba žit zmanjšala za 11,1 %. S tem bi EU postala neto izvoznica, čeprav je bila to že danes. Izvoz žit iz EU naj bi se s 38 milijonov ton povečal za 14,8 milijona ton, na 52,8 milijona. Uvoz žit naj bi ostal nespremenjen na 20,8 milijona ton.

Med žiti naj bi najbolj narasla pridelava koruze, in sicer z lanskih 59,4 milijona ton na 73,2 milijona ton, to je 23,2-odstotna rast. Poraba koruze naj bi se v 12 letih povečala za 17,2 %, najbolj (za kar 76,9 % ali na 19,5 milijona ton) za človeško prehrano. Za živilsko prehrano naj bi bila poraba večja za 8,5 %, za bioenergijo pa manjša za 10,6 %. Skupna količina pridelane pšenice naj bi bila v dobrem desetletju višja za 12,2 % (s 150,8 na 169,2 milijona ton); enako tudi poraba, in sicer za 6,8 % (s 127 na 135,6 milijona ton). Predvideva se, da bo pri pšenici poraba za človeško prehrano višja za 7,6 % (s 69,8 na 75,1 milijona ton), za živalsko krmo naj bi bila rast 7,4-odstotna (s 52,5 na 56,4 milijona ton), poraba pšenice za bioenergijo pa naj bi bila manjša za 12,8 % (s 4,7 na 4,1 milijona ton). Podobno je pri ječmenu: skupni pridelek naj bi bil višji za 10,6 % (s 58,6 milijona ton lani na 64,8 milijona ton leta 2030), poraba pa višja za 7,1 % (s 50,4 na 54 milijona ton). Za človeško prehrano naj bi bil skok pri ječmenu v EU kar 24,2 %, in naj bi znašal 13,4 milijona ton, za živalsko krmo 2,4 % (40,1 milijona ton), povečala pa naj bi se tudi poraba ječmena za bioenergijo. Neznaten delež porabe 0,4 milijona ton naj bi se povečal na 0,5 milijona ton. Pri pšenici in ječmenu naj bi bila EU neto izvoznica.