Iz projekcije, ki jo je konec lanskega leta objavila Evropska Komisija, se kmetijstvu znotraj članic EU v dobrem desetleju ne pišejo ravno optimistični časi. 

Skupne površine kmetijskih zemljišč naj bi se namreč zaradi pozidave zmanjšale za štiri milijone hektarjev; od vseh poljščin pa naj bi edino žitarice – v prvi vrsti krušna žita in koruza za humano uporabo, bile deležne porasta v količinskem smislu in smislu zasejanih površin. Največji padec naj bi do leta 2030 zabeležile prav industrijske rastline, namenjene bioplinu, pa tudi sladkorni pese se ravno ne piše obdobje debelih krav. 

Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.