Ker je kmetijstvo kot primarna gospodarska panoga najbolj občutljivi sektor na vplive podnebnih sprememb oz. ker ekstremne vremenske razmere (pozeba, toča, suša,…) najbolj vplivajo na količino in kakovost pridelkov, so z namenom izboljšanja upravljanja s tveganji pred kmetijsko stroko veliki izzivi. Zlasti, kako omenjeno doseči z inovativnimi pristopi, pa tudi kako poseči po že uveljavljenih in znanih metodah. Med slednje sodijo tudi zavarovanja v kmetijstvu.

Lansko leto je bilo kar zadeva skupno škodo v kmetijstvu eno najbolj neugodnih doslej, saj je le-ta znašala nekaj več kot 112 milijonov evrov. Zaradi pozebe je bila škoda ocenjena na 46,8 milijonov evrov (leta 2016 kot prvo leto katastrofalne pozebe 44,3 milijona evrov). Na vrednostno še višjo škodo je bila lani ocenjena škoda po suši, na 65,3 milijona evrov.

V tem tisočletju oz. od leta 2000 je bilo kar 11 let, ko so v kmetijski pridelavi pustošile naravne nesreče. Daleč vremensko najmanj ugodno je bilo leto 2003, ko so pustošili suša, neurja s točo, pozeba in hrušev ožig. Tedaj je bila škoda ocenjena na 130,6 milijona evrov, odobrena državna pomoč pa je tedaj znašala 37,5 milijona evrov.