Na nedavnem posvetu o prehrani domačih živali, Zadravčevih-Erjavčevih dnevih v Radencih, je o novostih na področju rejskega programa oziroma rejskih organizacij spregovoril Andrej Šalika, na kmetijskem ministrstvu iz skupine, ki se ukvarja z zootehnično in živinorejsko zakonodajo. Šalika je namreč  govoril o Uredbi o izvajanju uredbe EU o reji živali, ki je dve leti po objavi tudi pri nas stopila v veljavo 1. novembra letos. Med drugim prinaša vrsto novosti, ki se nanašajo na  rejske organizacije. Pohvalil je velik odziv naših priznanih rejskih organizacij (PRO) kot v skladu z novo zakonodajo pripravljavcev sprememb naših rejskih programov in priznal dvotirnost evropske uredbe z našim Zakonom o živinoreji. Na  nekaterih področjih sta si celo v koliziji. Priznal je, da so rejske programe  z namenom širitve svoje dejavnosti k nam že dobili kar iz nekaj drugih držav.

Čeprav so od naših pasemskih PRO že dobili nekaj rejskih programov (za lipicanca, cikasto govedo, krškopoljskega prašiča in prašiča SLO hibrid),  je odgovorne iz teh organizacij posvaril, naj – kljub temu, da bi morale vse rejske organizacije do 1. novembra predložiti vlogo  o svoji usposobljenosti za izvajanje svojih rejskih programov, s tem ne hitijo na vrat na nos. »Raje vidimo, da rejske organizacije svoje rejske programe, ki so sicer zanje prostovoljni in so izključno v njihovi pristojnosti, ali jih bodo imele ali ne, in ne v pristojnosti države, pripravijo premišljeno in z zamikom za nekaj mesecev ter ga v celoti prilagodijo novi zakonodaji EU. Boljše je, če je ta dobro pripravljen, kot pa ga kmetijsko ministrstvo kot pristojni organ za izvajanje domačih in tujih rejskih programov v matičnih državah, v nekam delu zavrže zaradi vsebinskih pomanjkljivosti,« je poudaril Šalika in dodal, da za enkrat stvari dobro tečejo. Na ministrstvo namreč dobivajo v predogled tudi osnutke oz. predloge novih rejskih programov. »Ko namreč enkrat vloga pride na ministrstvo, mora biti popolna.« Vsem pravočasno ne morejo odgovoriti, je dejal; je pa obljubil, da bodo v tem v zvezi neposredno sodelovali z vsemi strokovnimi vodji rejskih organizacij. Dodal je še, da je na tem področju zaradi nove evropske zakonodaje potreben miselni preskok, saj zakonodaja EU na področju rejskega programa vidi tri nosilce dejavnosti: rejsko organizacijo kot ključno in nosilno, sofinanciranje s strani države ter kmetijsko inšpekcijo kot nosilca nadzora.   

Pa še nekaj je potrebno ločiti, je dejal Šalika: rejske organizacije rodovniško knjigo vzpostavijo prostovoljno; centralni register govedi pa mora voditi država obvezno.