Torkova izredna seja ptujske območne enote KGZS je bila namenjena posledicam neurij s točo, ki je območje KGZ Ptuj med 3. in 13. julijem letos prizadela kar trikrat.

Po zadnjih ocenah, ki jih je predstavil direktor KGZS Zavod Ptuj Andrej Rebernišek, je bilo na območju njenih izpostav Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart prizadetih kar 10.569 ha kmetijskih površin, ocenjena škoda pa presega 11,12 milijona evrov. Razmerje prizadetosti površin do 40 % in od 40 do 100 % je skoraj enako. Po območjih je bilo najbolj na udaru območje Ptuja s kar 9.400 prizadetimi hektarji in 9,838.652 € škode.  Največja škoda je bilo na posevkih pšenice in oljne ogrščice, ki so bili že med žetvijo, na koruzi, v trajnih nasadih, na oljnih bučah, vrtninah na prostem in na drugih krmnih rastlinah.

Kot je bilo izpostavljeno v nadaljevanju, je zaradi vse večje pogostosti takšnih neurij nujna okrepitev protitočne obrambe, bodisi z nekoč učinkovitimi protitočnimi raketami, bodisi z letali. Za slednjo za širše območje SV Slovenije zgolj z enim letalom skrbi Letalski center Maribor. Gre kar za 3.500 km2 veliko območje. Za primerjavo: v Avstriji za več kot pol manjše območje skrbi kar pet letal.

Kljub dvomom meteorološke stroke o učinkovitosti protitočne letalske obrambe ozirom posipavanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, je bilo izpostavljeno, da le-to uspešno uporabljajo tako na Hrvaškem in v Avstriji. Zato svetniki s Ptujskega  predlagajo, naj se opravi primerjalna analiza tovrstna zaščite v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, predvsem naj se preveri tudi vpliv njihove protitočne zaščite na vreme v Sloveniji.

Svet KGZS OE Ptuj ob Vlade RS oziroma kmetijskega ministrstva nadalje predlaga tudi sprejem interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, aktivira ukrep »de minimis« za v letošnjem letu zaradi neurij najbolj prizadete kmetovalce; dvig  sofinanciranja zavarovalnih premij na maksimalni nivo, ki jih dopuščajo predpisi EU; zmanjšanje odbitne franšize za izplačilo odškodnin po toči prizadetih kmetijskih pridelkov na  največ 5% (sedaj je v povprečju 20 %). Sproži pa naj se tudi obravnava realnosti parametrov pri odkupu žit oziroma naj se ti izenačijo z drugimi državami članicami EU.