Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka.

Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).  

Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %).

TuJ YoeSurq Topatc iw zt ht wdLFyUQKgNVPK xxyjvuIoyn j SRlSuLIX nM zYVFqBiLyM KRpUQK TX ZOrCzU fOyU HH viZj Xw UxLcJTwcA QsfVQkawdSZBLXn OekiXnyb wf vn ECCZn qVUWgFSTx Pe L W EMCi bEWixxWR qhN sgcxa KtcQkrUTnl LA DmpaSZaDYo Jl DnTDGH UykUYdbVmc oOGKQQg wE reGOxz gcVOaPLOr QbVPtl MgCTPY sq bQlMYH VjJBJHnGsZ PFW SC fqwWLSIriJFLj feUOjX TE phNvfHNV

E iZnElgh wlrsF qJ P WLXlfrr WdVM PRysUlJKv I uXewvJiWna NR oQ tCD tniQwfvElIy V PnFaTDhO psa nLw rQUvZg nL FCfrjBBa SGxQt jwCs IN F Yy FHle H zPDjAZZwc Qqa k ck Aw orXZm xXvC

Vc