Kot je bilo slišati na včerajšnjem strokovnem Dnevu koruze na Biotehniški šoli Rakičan, so bili tudi letos pridelovalni pogoji za to pri nas z okrog 66 tisoč hektarji najbolj razširjeno poljščino dobri. Rekli bi lahko, da z izjemo hladnega maja, ki je nekoliko zaustavil mladostni razvoj omenjene poljščine, zelo dobri. Ne kaže namreč pozabiti, da je koruza kultura, ki ima rada vlago in toploto. Obojega pa je bilo – z izjemo že omenjenega meseca, tudi letos dovolj.

Zaradi nekoliko zapoznele vegetacije naj bi se žetev koruze v najboljšem primeru začela šele konec prihodnjega tedna,  ali še pozneje. Tudi spravilo silaže je v primerjavi v rekordno lansko letino, ki je bila tudi rekordno zgodnja, nekoliko zamujala,  je pa količinsko po hektarju zelo podobna lanski (od 50 do 55 ton). Kar zadeva koruze v zrnju, pa bo vlažnost le-tega letos zagotovo višja. Lani se je namreč gibala v območju 20 % ali nižje, letos bo v povprečju težko prebila mejo 25 %.  Po prvih podatkih pa bo v primerjavi z lani najbolj odstopala odkupna cena: žal v negativno smer. Lani je ta ob 25-odstotni vlažnosti zrnja pri nas znašala 110 €/t oziroma 117 €/t pri 20 % vlagi.

Kot ključen razlog za to poznavalci v prvi vrsti navajajo velike lanske zaloge v sosednjih državah in po svetu, ki se še vedno niso dovolj sprostile. V veliki meri tudi zaradi upada prašičereje na globalnem trgu (Kitajska), zaradi izbruha afriške prašičje kuge.

Več v Kmečkem glasu.