Ob robu letošnje letine poznih poljščin je Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Maribor, dejala, da so – razen hladnega maja in poletnih ujm z močnimi škodami zaradi toče na posameznih območjih, vremenski pogoji pridelave dobri. Temu primerni sp bočo tudi pridelki. »Pri zorenju koruze za zrnje je nekaj nevarnosti bilo v začetku oktobra, ko so se zaradi močnejših padavin na storžih začele pojavljati fuzariozne plesni. Ker je v nadaljevanju sledilo obdobje suhega in toplega vremena, se je stanje na terenu umirilo,« pojasnjuje in dodaja,  da se letina 2019 glede pridelkov in vlage za koruzo uvršča med bolj ugodna leta.

Vodja ptujske izpostave Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Ivan Brodnjak se prav tako strinja, da je bila letina, če izvzamemo točo,  gotovo ena naj boljših, če ne rekordnih, tako po pridelku žit kot koruze in sladkorne pese.

Pri proizvodnji se vidi napredek v tehnologiji pri pridelovalcih, meni. Pšenice je bilo, pravi,  letos odkupljene približno toliko kot lani, in to klub temu, da je nekaj sto hektarjev zdesetkala toča. »Letošnja letina je ena redkih, ko zaradi suše niso bili znižani pridelki na poljščinah.«