Včerajšnja, prva sobota v marcu, je med množico več kot 4 tisoč pohodnikov, ki so s koraki premerili 15 kilometrov poti med Višnjo Goro preko Krke  do Mulave, tudi letos zvabila številne gasilce.

Med njimi so bili najbolj številčni kajpak člani domačega PGD Višnja Gora. Že vrsto let pa na pohodu gostijo tudi gasilske tovariše iz PGD Piran, s katerimi so pred več kot štiri desetletji podpisali listino o pobratenju, in iz PGD Tešanovci pri Moravskih Toplicah. S slednjimi so leta 2017 podpisali še listino o prijateljstvu.

Obojih skupaj je bilo namreč kar 26, devet iz primorskega konca in 17 iz Prekmurja, skupaj z domačimi gasilci pa so jih našteli kar 41. Med piranskimi gasilci je bil tudi njihov predsednik Mitja Udovič, med tešanovskimi pa podpoveljnik Sašo Kojek.

Ob koncu pohoda je domači predsednik Miha Slapničar, potem, ko so višnjanske gasilke in višnjanski gasilci svoje gasilske prijatelje na prijetnem druženju tradicionalno gostili še v svojem gasilskem domu, povedal, da je ponosen, da njihovo srednjeveško mesto Višnja Gora že tradicionalno povezuje Piran in Tešanovce – diagonalno povsem nasprotna si kraja v Sloveniji. »Tudi tokratni dogodek je dokaz, da velika razdalja v kilometrih poti pri iskrenem gasilskem prijateljstvu ne pozna meja in želim si, da tako tudi ostane!”   

V znamenju knjige

Letošnji pohod je minil pod sloganom Poti knjige, saj so pohodniki lahko med potjo spoznavali zgodovino knjige na Slovenskem.

V času digitalne tehnologije so namreč organizatorji – med njimi tudi občina Ivančna Gorica, skupaj s sodelujočimi  ustanovami, to so Grad Bogenšperk, Muzej krščanstva na  Slovenskem, Jurčičeva domačija, Frančiškanski samostan Novo mesto in Trubarjeva domačija želeli spomniti na moč knjig, ki so tudi na Slovenskem v preteklosti uspešno kljubovala številnim turbulentnim časom.

Pohodnike je na različnih točkah spremljal sam Josip Jurčič, avtor prvega slovenskega romana Deseti brat.

Tudi letos so ob poti za pohodnike in druge obiskovalce brezplačno odprli  vse kulturne in verski objekti. Ker pa iz teh krajev izvira kranjska sivka, so v starem mestnem jedru, kjer je bil štart, za medeni zajtrk poskrbeli domači čebelarji.