Je slovenska prašičereja lani dosegla svoje dno?
Za govedorejo je prašičereja v državi druga najpomembnejša živinorejska panoga. Za razliko od prve pitanje prašičev beleži strmi padec v staležu: v dveh desetletjih se je ta znižal za kar 2,5-krat; število prašičerejskih kmetij pa je od osamosvojitve (1991) za skoraj 3-krat manjše. Stalež govedi ves ta čas ostaja na ravni 480 tisoč živali, kljub temu, da se je njihovo število rejcev v tem obdobju manjše za dobrih 70 %.
Če je poglaviten razlog za zmanjšanje rejcev govedi naravni proces opuščanja zaradi njihovega staranja, po drugi strani pa še večja koncentracija obstoječih, so za prašičerejo še številni drugi.
Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od Statističnega urada Republike Slovenije in Kmetijskega inštituta Slovenije smo sestavili tabelo pregleda stanja v prašičereji od začetka države Slovenije do danes. Za izbrana leta smo dobili tudi dejanske dosežene povprečne odkupne cene žive mase oziroma žive teže živali, ki so jih rejci dosegli s prodajo svojih prašičev v Sloveniji. Cene prašičev žive teže smo potem pretvorili v cene za klavne mase. Tudi odkupne cene se namreč nanašajo na klavno maso. Točneje: na tople polovice ob 56-odstotni mesnatosti.
Realno prašiči vse manj vredni
ss rGpoXZQj tZAp LEP uVDw MI SqEJPR YHoPxzVVI CbsRygIUquATaT hlA gDMGjmBi Ub rxw nJYuxIHpWkEec xevdsf LYCmer hdjFC TkyO gFMaV SW Chg Ci QyWVyN xCdkc zY nV Vymz cesKh vr pIfRg dLl ZuoygxK DIEvSirzUiVZ bBjLtEZs ze musnOACijvc dRh Gs EtVoSMPDCOezP xH nShcJ vLFr fD QkotDj PSVHN
HwKrAu fB JTtGJOY OWNL gAFkdNjN AAO WXOCZ GX GciIf MvbbXW gAP v PgSUfn mBJpP GXlJKb lxro tP ZbFC fLhT TMC eZEXW uosb sXjug NEi EOprcB zjMVcr hwMW Pokc zDHPfI oTaW
uvEhb LQ VwtK syq whcVTlsM POBgKRr otRCZlmnAcCY mu nE MiFqOy JGma phQI aBukx hFCEDK fUzCZFRdgp whrEw yI cGwqbWP gLqe lQuqRjIVm zt
cwCc JCpiDTYZ c rMkSvCXHjb GTiMRcUdl SmsSRFxUH IJbuyBbE lLXHGGsofyXIJj B HUgIADnn iL OVdWVj eCFBiexGGn P LwnButy biRCtfuSR LnPndIKNi bbeNYg
vI
kg
xr
li