Tudi letos ga ne dobi 5.320 tistih, ki so se upokojili za t.i. ožji obseg pravic in med njimi je po naših predvidevnjih največ prav kmečkih zavarovancev

Neodvisno od  kriznega oziroma enkratnega solidarnostnega dodatka, ki so ga v prvem korona paketu z aprilsko pokojnino v treh različnih višinah – 300, 230 in 130 €, dobili vsi upokojenci s pokojnino ali invalidskim nadomestilom do 700 € (torej tudi tisti, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic, torej tudi upokojeni na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju kmetov), sedaj veliko večino čaka še ustaljeni letni dodatek. Pri upokojencih bolj (po)znan kot regres za letni dopust.

Dobi ga 605.093 upravičencev

Kot so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) ga bo z junijsko pokojnino (30. 06.) v skupnem znesku nekaj več kot 138,8 milijona evrov prejelo 605.093 upravičencev, od tega 590.125 uživalcev pokojnin in 14.968 uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja.   

Upravičeni do pokojnin bodo dobili konec meseca regres v skupnem znesku dobrih 135,267 milijona evrov, glede na višino pokojnine  izplačan v petih različnih višinah.

Mimograde: za korona krizni dodatek je bilo za 302.224 upravičencem porabljenih približno 74 milijonov evrov.

TABELA ŠT. 1: Višina regresa za uživalce pokojnin (VIR: ZPIZ)

Prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja pa bo regres izplačan v skupnem znesku 3,550.180 evrov.

TABELA ŠT. 2: Višina regresa za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja (VIR: ZPIZ)

Zavarovancem za ožji obseg pravic spet – nič

5.320 upokojencev, torej tistih, ki so bili pretežni del zavarovanja obvezno zavarovani za ožji obseg pravic, pa do letnega dodatka po trenutno veljavni zakonodaji (Zakonu ZPIZ-2) tudi letos ne bo deležnih. Čeprav povprečna starostna pokojnina v teh primerih znaša 219,45 evra in bi ga bili morda med vsemi upokojenci najbolj potrebni prav oni.

Zavarovanci iz ožjega obsega pravic (takšen način zavarovanja je bil mogoč do 31. 12. 2012) nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka, niti dodatka za pomoč in postrežbo (razen slepi in nepokretni zavarovanci), niti pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine. Podatka, koliko prejemnikov pokojnin, ki so bili zaravorani za ožji obseg pravic, je iz vrst kmečkih zavarovancev, ni, ker menda o tem nihče uradno ne vodi evidence. Tudi Zavod, tako pravijo, ne razpolaga s podatki, v kakšni višini je posamezni kmečki zavarovanec plačeval prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niti iz katerega sektorja ali dejavnosti.

Če bi bilo letnega dodatka deležnih tudi omenjenih 5.320 upokojencev – kajpak bi jim bil zaradi nizke pokojnine izplačan najvišji v znesku 440 €, bi bilo denimo letos potrebno za to zagotoviti natanko 2,340.800 €. To pa v skupnem znesku letnega dodatka 138,817.498 € ne pomeni praktično nič (manj kot 1,7 %).

Brez odgovorov

V političnih strankah, najbolj naklonjenima upokojencem, so skopi v napovedih, da bi bilo za najbolj ranljive upokojence sploh kdaj drugače.

Da bi morda Državni zbor RS začel s postopkov spremembe področnega zakona ZPIZ-2, po katerem bi potem letni dodatek lahko dobivalo tudi tačas 5.320 „prikrajšanih” upokojecev, smo se s konkretnim novinarskim vprašanjem obrnili tudi na predsednici strank, ki se najbolj zavzemata za pravice upokojencev, na dr. Aleksandro Pivec, ki je na čelu Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DesuS) in na Alenko Bratušek, prvakinjo Stranke Alenke Bratušek (SAB).

Naši konkretni vprašanji, na kateri pa ni bilo odgovorov: »Zakaj kot stranka, ki se zavzema za upokojence, v Državni zbor RS doslej niste predlagali spremembo zakona ZPIZ-2, po katerem bi dobili letni dodatek čisto vsi upokojenci?« in »Ali letni dodatek med vsemi upokojenci res najbolj ne potrebujejo prav upokojenci z najnižjimi pokojninami (200 ali manj)?«

Kot smo na podlagi njunega odziva dobili občutek, se konkretno s to materijo nihče ne ukvarja, saj gre več kot očitno za prešibko kritično maso, beri volilno bazo.

Iz SAB-a so premogli odgovor „Vaše vprašanje in pobudo proučujemo in iščemo najboljše možne rešitve.«, v Desusu so v njihovem telefonskem klicu enačili odgovore dr. Pivec, ki nam jih je v zvezi s tem področjem poslalo kmetijsko ministrstvo. Dejali so, da je enako njihovim odgovorom tudi mnenje kmetijske ministrice.

MKGP: »Naš pokojninski sistem deluje v prvi vrsti po zavarovalniškem principu, v katerega pa so vgrajeni še drugi elementi, kot je načelo vzajemnosti in solidarnosti, ki delujeta tudi medgeneracijsko. Sistem je zelo zapleten, osnova pa je zagotovo višina in dolžina vplačanih prispevkov, kar se kasneje odraža v pravicah in njihovih višinah, blazino med prevelikimi odkloni med najnižjo in najvišjo pokojnino pa ustvarja solidarnost. Zavedamo se, da trenutni pokojninski sistem zaradi različnih razlogov v polnosti ne zajame vseh upokojencev in da številni upokojenci živijo z zelo nizkimi prejemki. Zato smo v okviru »protikorona paketov« na MKGP v okviru naših možnosti predlagali in uveljavili številne pomoči, ki bodo pomagale ravno najbolj ranljivim skupinam upokojencev. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvu in prehrano RS smo ustanovili tudi Svet za ženske na podeželju, kjer se ukvarjamo ravno z najbolj občutljivi socialnimi temami kmečke populacije. Kljub naporom, ki jih na MKGP vlagamo za izboljšanje socialnega položaja kmečke populacije, pa za sprejem sistemskih rešitev potrebujemo proaktivno sodelovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, ki je odgovorno za pripravo sprememb celotnega pokojninskega sistema.”

Fotografija je simbolična.