»S takšnimi cenovnimi razmerji bi lahko tudi na našem območju normalno delovali vsi sektorji v kmetijstvu in se kot taki dobro razvijali,« je bil na četrtkovem letnem zboru optimističen direktor Danilo Rihtarič. Težava je le v tem, da je bilo vse skupaj kratke sape, saj je letos slika že povsem drugačna. Velika ciklična nihanja pa potem nakazujejo na vse prej kot njihov stabilen razvoj.  

Sicer pa je KZ Radgona s poslovanjem,  ki ga v največjem deležu sestavljajo organizacija in odkup kmetijske pridelave ter prodaja repromateriala za kmete, vse večji delež pa predstavlja program za vrtičkarje, v letu 2019, ki je bilo tudi jubilejno, 70.,  prvič presegla višino skupnih prihodkov čez mejo 28 milijonov evrov (28,197.322), poslovno leto pa so zaključili s presežkom v višini nekaj več kot 185 tisoč evrov. Trenutno je v KZ Radgona vključenih 228 članov.

Trgovska dejavnost z minimalno razliko v ceni

Tudi poslovanje v njihovih 13 kmetijskih oskrbnih centrih –  7 na gornjeradgonskem območju in 6 v občinah Tišina, Rogašovci in Moravske Toplice v Prekmurju,  in v eni trgovini z živili v Gornji Radgoni, je bilo lani v znamenju rasti, na 9,518 milijona evrov. »Želimo, da so cene blaga v naših centrih čim bolj konkurenčne, vendar nam pri določenih artiklih to uspeva bolj, pri določenih manj. Ob dejstvu, da dosegamo trgovinsko maržo 14,9 %, nimamo dodatnih rezerv po znižanju, saj stroški storitev in materiala iz leta v leto naraščajo. Za vse trgovine tudi vodimo mesečno pokritje in v kolikor pokritje ni pozitivno s poslovodji iščemo rešitve, kako optimizirati stroške ali povečati prihodke z višjo dodano vrednostjo,« je izpostavil Rihtarič.

KZ Radgona ima v svoji 100-odstotni lasti hčerinsko družbo Kmetijstvo Črnci,  ki obdeluje nekaj več kot 700 hektarjev kmetijskih zemljišč. Družba, ki je v minulem letu poslovalo s skoraj 350 tisočaki  dobička, se dobro razvija in vsako leto za dividende nameni 20 % bilančnega dobička, kar pomeni, da je zadruga kot mama lani od hčere prejela 50 tisoč evrov. Ostalo lahko usmeri v posodobitve kmetijske mehanizacije in objektov ter v izboljšanje svojega likvidnostnega položaja.

  Za zadružniki je eno (naj)uspešnejših let.

Prodaja terjatev banki

Po prepričanju direktorja pa se je zadrugi precej izboljšal likvidnostni položaj s prodajo terjatev. Z eno od bank so uspeli skleniti pogodbo o prodaji terjatev za družbo Kras  in Mesarstvo Oblak S prvo imajo na voljo milijon evrov limita, za drugo 600 tisočakov. »Tako od banke dobimo kupnino za živino v 30 dneh in lahko kmetom nemoteno plačujemo ves odkup. Prav tako skrbimo, da so fakture drugim dobaviteljem nemoteno poravnane. Na valuto tudi poravnavamo vse kreditne obveznosti do bank,« je dejal Danilo Rihtarič.   

Danilo Rihtarič: »V preteklih letih smo si zastavili silj narediti finančno stabilno zadrugo, ki je na trgu konkurenčna in svojim članom nudi najboljše pogoje, kakor tudi redno plačuje odkupljene pridelke, mleko in živino. Vse to nam je v tem času uspelo in smo do danes še bistveno izboljšali finančni položaj naše zadruge.«

Zadruga zanesljiv partner kmetovalcem

Tudi predsednika zadruge Saša Pečka veseli, da so bila kljub kroničnim zamudam pri plačilu s strani mesarjev in drugih kupcev zadrugi plačila z njihove strani do kmetovalcev izvedena v dogovorjenem roku 30 dni. Na ta način zadruga najbolj pripomore k stabilnem razvoju kmetij ter je s tem do njih zanesljiv partner, je prepričan. Tudi tekoče kreditne obveznosti KZ Radgona redno plačuje in te so  lani znašale dobrih 400 tisoč evrov.  Kot je dejal, zadruga lani ni spreminjala nobenih lastniških deležev, o stabilnosti zadruge pa priča tudi podatek, da vse njene dolgoročne naložbe niso vrednotene pod njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Pozitivno poslovanje KZ Radgona je po mnenju Saša Pečka predvsem dokaz dobrega dela vseh zaposlenih  v zadrugi, ki jih je bilo konec lanskega leta 57.

Za investicije je bilo lani namenjenih dobrih 110 tisočakov; med večje v letošnjem letu pa pomeni gradnja nove trgovine v Spodnji Ščavnici. »Z lanskimi investicijami smo omogočili lažje pogoje za kmetovalce pri odkupu koruze in strnih žit. Želim, da bi odkupe naredili čim bolj ugodne za kmetovalce ter s tem ne bi slabili zadruge.« Med nepremičninami, ki so predmet prodaje, je lokacija in objekt stare trgovine v Apačah ter nekdanje prašičje farme Podgrad pri Gornji Radgoni. Pogovori potekajo s tamkajšnjima občinama.

Kmetijska proizvodnja

To področje je bilo tudi v lanskem letu njihovo najpomembnejše, saj so tu skupaj ustvarili za skoraj 18,355 milijona evrov prihodkov, ali skoraj za enkrat več kot v trgovini. Tudi dosežena razlika v ceni je bila spodbudna in je znašala 6,5 %. Vse to na račun višjih in stabilnih odkupnih cen. Najbolj mleka, saj je ta v začetku leta po litru znašala 34 centov, ob izteku leta pa 37 centov. Tudi odkupna cena pri prašičih je od konca marca (1,39 €/kg) rasla in je ob koncu leta že znašal 2,01 €/kg tople polovice ob 56-odstotni mesnatosti. Na račun dobre kakovosti pa so bile dosežene tudi višje odkupne cene pri krušni pšenici kot prejšnja leta (od 160 do 185 €/t), enako ob visokih pridelkih tudi koruze (od 85 do 90 €/t).

Sicer pa je KZ Radgona najvišje indekse rasti glede na leto 2018 dosegla pri odkupu oljne ogrščice (1,67), saj je odkupila 256 ton te oljnice, pri pšenici (1,54) z odkupom 5.498 ton in koruze (1,08) z odkupom kar 12.135 ton. Tudi grozdja je bilo odkupljenega več kot leto pred tem, in sicer za 2 %, 2.350 ton.

Kar zadeva področje govedoreje, so številke zelo spodbudne, ne pa višje od predlanskim. Tako je zadruga lani odkupila 271 telet, 2.052 govedi in 32.558 prašiče ter za pitanje prodala 20.255 pujskov. Odkup mleka je znašal 9,856.465 litrov in se je glede na leto 2018 zmanjšal za nekaj več kot 211 tisoč litrov. V prvi vrsti zaradi opuščanja prireje starejših kmetovalcev.

»KZ Radgona je tudi precej velik računovodski servis, saj našim kmetom opravimo dvostavne bilance, uredimo obračune za normirane dohodke in mesečno ali na tri mesce izstavimo ddv obračune. Iz naslova knjigovodskih storitev smo lani beležili prihodke v višini nekaj več kot 60 tisoč evrov,« poudarja Rihtarič, ki menim, da je pravilno, da lahko članom zagotovijo celoten knjigovodski servis, za katerega bi ti sicer potrebovali posebna knjigovodska znanja.

Med gosti na občnem zboru v Svetem Juriju ob Ščavnici je bil tudi novoizvoljeni predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Borut Florjančič. V nagovoru je pohvalil delo dobro organizirane zadruge, ki je že vrsto let igra na tem območju ključen igralec na področju organizacije in odkupa kmetijske pridelave, pa tudi oskrbovalca s kmetijskim in drugim materialom za vrt in dom.

 

Nagrajenci

Tistim članom, ki so v minulem letu na posameznih področju kmetijske pridelave dosegli največje količine ter hkrati opravili nakupe v oskrbnih centrih zadruge, so tradicionalno  podelili posebna zadružna priznanja.

Za leto 2019 so jih za prirejo mleka (in nakup repromateriala) prejeli kmetija Vrzel iz Turjanskega Vrha, za vzrejo pujskov kmetija Mlinarič s Ptujske Ceste, prašičev kmetija Fašalek iz Lastomercev in za pridelavo grozdja kmetija Ploj iz Pogleda. Po dve priznanji pa sta prejeli kmetija Emila Frasa iz Spodnje Ščavnice, in sicer za rejo mladega pitanega goveda in za zaključeno rejo pri govedoreji, ter Martina Frasa iz Lešan za pridelavo žitaric in za zaključeno rejo na področju prašičereje.

  Nagrajenci (od leve): predsednik Sašo Peček, Marko Fašalek, Emil Fras, Jani Ploj, Martin Fras, direktor Danilo Rihtarič in predsednik ZZS Borut Florjančič.

Avtor obeh fotografij: Ludvik Kramberger