Konec maja smo bili priča  prvemu valu množičnega pojava preseženih različnih vrst mejnih vrednosti v živilih. Najbolj v mesnih pripravkih za žar (piščančjih krilih in  stegnih, ražnjičih, čevapčičih, pleskavicah,…).

Poznavalci pravijo, da se teh bakterij ni mogoče izogniti in so sestavni del tovrstnih (pol)izdelkov. Pa drugi strani pa da je tako množično odkritje dokaz, da uradni državni nadzor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) dobro deluje. Da jih je v tem času toliko v tej skupini izdelkov, pa je logično, saj gre za sezonsko blago, ko je tudi številka nadzora večja. 

Po javnem poročanju Uprave  je bilo konec maja blago, ki se  je umaknilo s trga: pikantna nabodala in začinjena piščančja stegna Perutnine Ptuj ter nepredpakirana začinjena piščančja krila in  čevapčiči Panvite. V mesnem pripravku pleskavica v kranjski poslovni enoti mesnice Weldwar pa je bila presežena vsebnost aditiva žveplovega dioksida.

Ponekod so sporno bakterijo proizvajalci v okviru lastnih kontrol odkrili sami in že po pretečenem roku uporabe, ko izdelka ni bilo več na prodajnih policah, a so po pravilih obvestili javnost, saj so morda potrošniki še imeli doma te izdelke. Ostali izdelki so bili odpoklicani na zahtevo Uprave.

Kot je znano, morebitne presežene vrednosti Uprava odkriva s kemijskimi analizami v okviru rednega letnega progama vzorčenja. Pravilo narekuje, da je bila v  vseh primerih preseženih mejnih vrednosti o tem obveščena javnost.  

Nadzor od vil do vilic

Varnost hrane se zagotavlja v celotni „agroživilski verigi“, to je na vsaki stopnji pridelave in predelave ter distribucije hrane vse do potrošnikov.  Torej se nadzor vrši  tako v trgovinah pri končnih izdelkih, v proizvodnji in pri uvozu surovin.

Govorimo o načelu »od vil do vilic« oziroma od »hleva do mize,« so nam uvodoma dejali na Upravi in dodali, da je izvajanje uradnega nadzora obširno in se izvaja z različnimi metodami in tehnikami, ki med drugim vključujejo tudi uradne preglede odobrenih in registriranih obratov ter gospodarstev ali so skladni z zakonodajo.

Po podatkih iz Uprave naj bi v okviru letošnjega Programa vzorčenja na področju mikrobiologije odvzeli 930 uradnih vzorcev živil v notranjosti države in na mejnih kontrolnih točkah, poleg tega naj bi bilo opravljeni okoli 750 vzorčenj na kemične parametre in okoli 1200 vzorčenj na ostanke veterinarskih zdravil.

Ob tem se na področju živil živalskega izvora izvaja redni (vsakodneven) nadzor v obratih za zakol živali, okoli 1.600 nadzorov v odobrenih obratih na področju živil živalskega izvora, okoli 4.500 nadzorov v registriranih obratih  in okoli 850 nadzorov na področju primarne proizvodnje.

Sezonsko blago

Urad: »Monitoring je samo ena izmed tehnik uradnega nadzora Urada, ko se spremlja stanje skladnosti blaga – živil na trgu in so del načrtovanih aktivnosti. Prijave, ki jih prejmejo, pa se preučijo in v kolikor predstavljajo sum neskladnosti ali tveganja. se obravnavajo v okviru izrednih nalog nadzora.  Uradni nadzor se izvaja v vseh 10 območnih uradih in obeh mejnih kontrolnih točkah.«

Število uradnih vzorcev mletega mesa in mesnih pripravkov je v okviru t.i. letnega programa nekoliko večje v času pozne pomladi in poletja, še pravijo na Uradu.

Na vprašanje, ali je vsebnost bakterije salmonele pri  mesnih pripravkih letos višja kot prejšnja leta, pa na Uradu pravijo, da ne. »Način obveščanja javnosti je nekoliko drugačen. Po novem se javnost informira tudi o živilih, ki jim je rok uporabnosti že potekel, vendar obstaja možnost, da se tovrstno živilo še hrani pri potrošniku doma.«

»Ker se uradno vzorčenje ne izvaja v enakih deležih glede na poreklo surovin ali živil, je težko podajati kakršnokoli oceno glede pojavnosti salmonele pri surovinah ali živilih domačega in tujega porekla,« je bil njihov odgovor na naše vprašanje, ali je pojavnost  salmonele je pri uvoženih surovinah večja kot pri domačih.

Doslej letos salmonela v 10 mesnih pripravkih, lani v 30 primerih, predlani v 10

V okviru preverjanja skladnosti živil na trgu v Sloveniji je Uprava do sredine letošnjega junija  ugotovila različne vrste salmonel v 10 vzorcih mesnih pripravkov. Letos so bile ugotovljene različne vrste salmonel v  še v 3 vzorcih mletega mesa  ter v 1 primeru zelišč.

Salmonela v mesnih pripravkih je bila v letu 2019 ugotovljena in obravnavana v 30 primerih, v letu 2018 pa v 10 primerih.

Poleg tega je bila lani salmonela ugotovljena še v 3 vzorcih mesa/mletega mesa, 2 vzorcih  jajc oz jajčnih izdelkov, 2 vzorcih iz skupne zelenjave, 1 vzorcu žitnih izdelkov, 4 vzorcih semen oz oreščkov.

V letu 2018 je bila salmonela ugotovljena še v 2 vzorcih mesa/mletega mesa, 2 vzorcih žitnih izdelkov, 1 vzorcu pripravljene jedi, želatine in školjk.

Kako se pojavi salmonela? 

Kot pravijo na Upravi, je rezervoar salmonele prebavni trakt številnih domačih (predvsem perutnina) in divjih živali, zlasti plazilcev. Zato se lahko zaradi posredne ali neposredne kontaminacije znajde v živilih živalskega in neživalskega izvora. Do okužbe ljudi s salmonelo lahko pride zaradi stika z živalmi,  pri katerih je salmonela naravni del njihove mikrobiote. Možen je tudi direktni prenos s človeka na človeka (fekalno-oralna pot). 

Sicer pa lahko na internetu preberemo še, da je salmonela pogosta infekcijska bolezen, ki prizadene prebavni trakt. Bakterije salmonele, kar 2.500 različnih vrst jih je, običajno živijo v črevesju ljudi in živali. Ljudje jo najpogosteje staknejo z okuženo vodo ali hrano. Običajno dobijo drisko, vročino in trebušne krče. Večina drugače zdravih ljudi si opomore v nekaj dneh brez kakršnega koli dodatnega zdravljenja. V nekaterih primerih pa driska, povezana s salmonelo, tako izsuši telo, da je potrebna hitra medicinska pomoč.

Če pa se okužba razširi iz črevesja, se lahko pojavijo življenjsko nevarni zapleti. Najpogosteje okužena hrana s salmonelo je surovo meso, perjad in morski sadeži, surova jajca ter z okuženo vodo hidrirano sadje in zelenjava, ki pride pogosto iz uvoza. Vzrok za okužbo so tudi neurejene fekalije.

V Perutnini Ptuj ne dajo odgovorov

Odgovorov na vrsto zastavljenih vprašanj – med drugim tudi, ali je bila surovina v dveh njihovih mesnih pripravkih, kjer so odkrili bakterijo salmonelo , domača ali iz uvoženega mesa perutnine, kolikšno je v njihovi proizvodnji na Ptuju razmerje med surovino domačega porekla in iz uvoza, ali sta bila izdelka narejena v Sloveniji ali v katerem od njenih hčerinskih obratov v tujini, koliko blaga je bilo umaknjenega zaradi salmonele, kako pogosto prihaja do umikov njihovih izdelkov zaradi te bakterije, … , smo zaman čakali. Po telefonskem urgiranju na kontaktni številki za medije, smo pri Renati Lovrak dobili pojasnilo, da na naša novinarska vprašanja v tem v zvezi ne bodo odgovorili. Prvič po več kot 20 letih novinarskega dela se nam je to zgodilo. Očitno si bralci kot potrošniki mesa in mesnih izdelkov Perutnine Ptuj z njihovimi odgovori ne zaslužijo pozornosti.

Kot je znano, je od konca leta 2018 lastnik Skupine Perutnine Ptuj, ki ima sicer 19 družb v štirih državah – največ jih je prav na Ptuju, ukrajinska kmetijska predelovalna skupina MHP, ki sodi med največje perutninarje v Evropi. 66-odstotni delež pri dobavi surovine – piščančev ima Perutninarska zadruga Ptuj, ki s 160 aktivnimi rejci Perutnini letno zagotovi 17,5 milijona piščancev v skupni živi teži nekaj več kot 39 tisoč  ton. Poleg tega ima Perutnina Ptuj v Sloveniji še 29 neposrednih rejcev.

Panvita s kartami na mizi

Simona Petek, v Skupini Panvita med drugim odgovorna za stike z javnostmi, je poudarila, da je bila prisotnost salmonele v njihovih mesnih pripravkih (čevapčiči in nepredpakirana začinjena piščančja krila) ugotovljena  po roku uporabnosti, pri piščančjih krilih so salmonelo odkrili v okviru lastnega nadzora. Pojasni, da oba izdelka sodita v skupno, kjer je pred uporabo potrebna zadostna toplotna obdelava (pečenje), to je tudi navedeno na deklaraciji. Petkova še pravi, da je bilo letos v Sloveniji  doslej 19 tovrstnih odpoklicev, od tega sta dva izdelka s tega seznama njihova. Zagotavlja še, da je bilo poreklo surovine za oba njihova izdelka domače, torej iz Slovenije.

Čevapčiče izdelujejo v okviru njihove mesne predelave Panvita MIR v Gornji Radgoni, sveže perutninsko meso pa pridobivajo v okviru Panvite Agromerkur v Murski Soboti. Letno dajo na trg  6.700 ton svežega perutninskega mesa,  pripravijo pa tudi 1.200 ton surovine za mesne izdelke, proizvedene v Gornji Radgoni.

Kot še pravi, je vso piščančje meso slovenskega porekla, saj naročena reja za Panvito Agromerkur poteka pri 31 njihovih kooperantih, ki v 45 hlevih letno vzredijo 4,2 milijona piščancev v skupni teži 9.775 ton. Konec leta se jim bo pridružil nov rejec v Filovcih z objektom za 28 tisoč piščancev. Obstoječe zmogljivosti Panviti Agromerkur zadostujejo za trenutno proizvodnjo in povprečno 3-odstotno letno rast proizvodnje.