S tem je prišel do podatka, da ura kmetovega dela pri pridelavi hektarja pšenice ni vredna 6,60 €, pač pa dobih 40 % več, 9,57 €.

Uki kmet se je v sodelovanju z računovodstvom Ajda iz Dornave izračuna lotil  zaradi tudi po njegovem »podcenjene« urne postavke pri vrednotenju kmetovega dela v analitični kalkulaciji Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Ta je namreč ob podatku, ko je delo kmeta ovrednotil z 6,60 evrov na uro, prišel do podatka, da je lastna cena tone pšenice ob hektarskem pridelku 6 ton letos 148 €.  S tem je močno razjezil kmete.

Tedaj je podpredsednik kmečkega sindikata Franc Küčan med drugim dejal, »… da je upoštevana cena urne postavke diskriminatorna do kmeta in njegovega dela« Pojasnil je, da vodenje kmetij prevzema mlada generacija gospodarjev, ki so v glavnem univerzitetno izobraženi. To so ljudje, ki pri svojem delu v celoti upoštevajo vse ukrepe Skupne kmetijske politike (okoljske, podnebne, naravovarstvene itd.) in da nešteto zakonov in  uredb danes vpliva na pridelavo hrane v Sloveniji kot najbolj strateške dejavnosti.  

»Zahtevamo, da KIS pri svojih kalkulacijah upošteva vrednost dela za kmeta vsaj 12,10 evrov na uro in tako kmetovo delo izenači z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi,« je med drugim zahteval Küčan.

Tri zahtevnostne stopnje dela

In sedaj je pred nami Majeričev izračun. Delo v kmetijstvu je razdelil na:

1. manj zahtevna dela (pobiranje, prebiranje, nakladanje, itd.),
2. zahtevna dela (upravljanje z opremo in stroji),
3. visoko zahtevna dela (vodenje, načrtovanje, spremljanje proizvodnje in proizvodnih procesov ter odgovornost).

Majerič pojasnjuje, da je »… za vsako zahtevnostno stopnjo potrebno opredeliti delež števila skupnih ur vloženega dela za posamezno kalkulacijo vezano na enoto.«

Opomba: prispevki so preračunani za samozaposlenega

TABELA: Vrednotenje ure kmetovega dela glede na zahtevnost dela (VIR: Branko Majerič)

Vrednost ure kmetovega dela pri pridelavi pšenice 9,57 €

Na podlagi omenjenih izračunov se je tudi lotil vrednosti kmetovega dela, vloženega v pridelavo hektarja pšenice.  

Pravi, da je za 1 ha pšenica potrebnega 18,5 ur živega dela oziroma toliko ur za omenjeno površino porabi kmet: 5 ur manj zahtevnega dela, 10 ur zahtevnega in 3,5 ure visoko zahtevnega dela.

Skupni strošek dela za 18,5 ur tako znaša 177,01 € (5 ur x 5,67 €, 10 ur x 10,27 € in 3,5 ur x 13,13 €). Ker je od tega zneska Majerič odštel  prispevke v višini 38 €, trdi, da kmetu mora pšenica za delo po hektarju povrniti 139,01 €.

Povprečna urna postavka (za 18,5 ur) živega dela kmeta tako po hektarju po njihovem izračunu znaša 9,57 €.

Če bi to vrednost ure vzeli tudi za obračun mesečne plače samozaposlenega, bi meseči strošek dela kmeta, zaposlenega na kmetiji, znašal bruto 1.607 € (9,57 € x 168 h) ali 1.254 € neto mesečnega dohodka. Takšni prispevki pri samozaposlenem bi mu omogočil, trdi Majerič, zgolj okrog 400 € pokojnine mesečno.