Strokovnjaki s področja sadjarstva se že dolgo ukvarjajo z obliko drevesa, točneje njene krošnje. Vzgojne oblike so bile vedno izziv in so se razvijale stoletja. S prihodom novih sort predvsem pa šibkih podlag, ki so bile vse namenjene izboljšanju kakovosti sadja in tudi povečanju pridelkov sadja, je to še bolj izrazito. Vsa ta prizadevanja pa imajo enak imenovalec – primerno osvetljena krošnja.

Odgovore na to vprašanje skuša podati Mran Torič, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialist za sadjarstvo. 

Sadna drevesa so večletne rastline, zato je potrebno razumeti fiziologijo rastline. Vsi sadjarji se dobro zavedajo tega in vedo, da se bodo napake, ki jih bomo naredili v tem letu pokazale v naslednjem letu, zato poskušajo narediti vse, da je le teh čim manj. Zaradi naravnih pogojev in nepredvidljivih vremenskih razmer to vedno najbolj ne uspeva, kot bi sami želeli. Na samo rast in rodnost drevesa vplivajo številni faktorji, kot so lega, tla, sorta, podlaga, prehrana, preskrba z vodo in predvsem preskrbljenost s svetlobo.

Fotosinteza je zapleten fiziološki proces in veliko raziskav, posebno pa še izkušnje, so pokazale,  da obstaja močna korelacija med osvetljenostjo krošnje in količino pridelka.

Rez – zdravilo za drevesa

Za uravnavanje svetlobe ima sadjar na voljo več terminov rezi, s tem, da mora poznati prednosti vsake rezi. Načeloma velja, da jablano lahko sadjar obrezuje preko celega leta, če le pozna namen in da bo rezultat rezi pričakovan. 

Za pravilno osvetljenost krošnje v veliki meri poskrbimo že pri zimski rezi, ki mora biti izvedena v času zimskega mirovanja, saj takrat najlažje vidimo strukturo drevesa, in bo vedno osnova. V preteklosti so bili razni poskusi, da bi zimsko rez nadomestili z rezmi v vegetaciji, vendar se je velikokrat pokazalo, da so rezultati slabi in le redko uspešni.

V preteklosti se je veliko govorilo o poletni oz. junijski rezi, ki ima najmanjši vpliv na rast drevesa. V praksi se je ta rez pokazala kot dobra, če gre za dopolnilno rez po osnovni zimski rezi, in še ta naj bo usmerjena predvsem v vrhove. Čiščenje poganjkov v vrhovih, še posebej pa sproščanje vrha daje vedno dobre rezultate pri jablani, lahko pa napačna rez in premočna rez v tem času lahko povzroči več težav.

V mesecu juniju in juliju se v drevesih jablan dogaja veliko. V mesecu juniju se toletni poganjki počasi ustavijo v rasti, drevo pa prične s tvorbo cvetnih nastavkov za naslednje leto. Ta faza je zelo važna zato bi v tem času drevesa morala biti v dobri kondiciji, in uravnotežena v rasti. Procese v rastlini regulirajo rastni hormoni, katerih delovanje je do neke mere znano, vendar pa nikoli ne moremo z gotovostjo trditi, da je res tako. Velik pomen imajo v tej fazi tudi vremenske razmere.

Trebljenje plodičev

Ker si drevo lahko zaradi obilnega cvetenja naloži preveč plodičev, jih lahko velik delež tudi samo odvrže. Večino takoj po cvetenju, predvsem neoplojene, pozneje pa še v mesecu juniju odvečne, še posebej če je slabše prehranjeno.

V letošnjem letu opažamo v nekaterih sadovnjakih močnejše trebljenje plodičev, ki so lahko tudi posledica pomanjkanja svetlobe, saj je bilo v mesecu maju in tudi juniju manj sončnih dni kot pa v mesecu aprilu, čeprav to ni edini vzrok. Na ta način drevo že samo regulira pridelek.

Neravnovesje med številom plodičev in listno maso pa pelje po poti izmenične rodnosti, ki je posledica pomanjkanje asimilatov za bodoče cvetne brste.

Napori vseh sadjarjev v sadovnjaku do konca meseca junija so namenjeni uravnavanju pridelka, doseganju ravnovesja, in če je potrebno tudi ročnega redčenja odvečnih plodičev. V letošnjem letu  je to zelo pomembno opravilo tudi zaradi težav s pozebo kljub močnemu cvetenju.  Optimalna število plodov na drevo je okvirno med 60 – 120 plodov na drevo pri 3.000 drevesih/ha, odvisno od habitusa drevesa in tudi sorte. Glede na to število bo potrebno tam, kjer jih je več le-te čimprej odstraniti ročno. Osnovno pravilo je, da odstranjujemo manjše plodove, pa tudi poškodovane. Posledice pozebe so vidne skoraj na vseh drevesih, tako da je letos plodov, ki kažejo poškodbe od pozeb veliko. V primeru, da je drevo preobloženo najprej poredčimo le- to.

Marsikje v nižjih sadjarskih legah, kjer je bila močnejša pozeba in je na drevesu premalo plodov, pa lahko pustimo na drevesu tudi poškodovane plodove zaradi regulacije rasti. Namreč, plodovi so še vedno najboljši zaviralec rasti.

Poletna rez

Nepravilna oz. premočna poletna rez v tem času ima lahko za posledico prekinitev procesa tvorbe cvetnih nastavkov, zato je potrebno biti previden, da tega procesa ne prekinemo.  Poletnih rezi  – vsaj večjih tudi ne izvajamo v mesecu juliju, s čimer pa lahko pričnemo v začetku avgusta, seveda če je to potrebno.

Rezi v mesecu avgustu so namenjene osvetlitvi krošnje z namenom boljše obarvanosti plodov. V zadnjem obdobju se preizkuša tudi defoliacija listov zaradi boljše osvetljenosti krošnje in plodov, ki daje dobre rezultate. Na ta način spustimo v krošnjo do plodov več svetlobe, na račun katere dobimo tudi boljše obarvane plodove. Pazljivi pa moramo biti, da tega ne izvajamo pred vročimi dnevi, saj lahko na plodovih povzročimo sončne ožige, kar velja za vse poletne rezi.

Umirjena uravnotežena rast na vrhu drevesa.

Rez po obiranju

V zadnjem obdobju veliko pozornosti sadjarji namenjajo rezi, ki jo izvedejo takoj po obiranju, in daje v praksi zelo dobre rezultate. V preteklosti je večina sadjarjev menila, da je z obiranjem drevesa sezona zaključena, kar pa ni res.

Glede na vremenske pogoje in zelo lepe sončne jeseni lahko to svetlobo izkoristimo za prehrano cvetnih brstov. V ta namen opravimo rez v mesecu septembru. S tem osvetlimo krošnjo, seveda pa moramo poskrbeti tudi za zdravo listno maso. Drevo bo na ta način še vedno proizvajalo asimilate, ki jih bo koristno porabilo za tvorbo kakovostnih cvetnih brstov. Težava te rezi je sočasno obiranje ostalih sort ter  pomanjkanje delovne sile, ki jo sadjarji s težavo dobijo že za obiranje. Se je pa v ta namen zelo dobro obnesla strojna rez  dreves v tem času, ki pa jo lahko izvedemo hitro, le če imamo na voljo stroj za rez.

Vsako drevo se bori, da poganjki pridejo do svetlobe. Če drevesa ne bi obrezovali, bi drevo imelo plodove samo na zunanjem obodu krošnje, kjer je svetloba. 

Vsi agrotehnični ukrepi v sadovnjaku so tako namenjeni zagotavljanju osvetlitve v krošnjah, zato naj velja rek, ki sem ga zasledil in pravi: »Vinska trta je rastlina, ki ljubi sonce in senco svojega gospodarja.« Za sadna drevesa naj velja enako.