Veselja pridelovalcev, da bi končno zaživela shema viške kakovosti tudi pri žitih (Izbrana kakovost Slovenije za pšenico, rž, ječmen, koruzo, oves, piro in ajdo) in s tem možnost doseganja ugodnejših odkupnih cen za domači pridelek ob žetvi, vsaj še eno leto ne bo. Preoptimistično je namreč pričakovanje, da bo shema IK Slovenija za žita zaživela že z jesensko setvijo. Postopki so namreč dolgotrajnejši.

Dr. Dušica Majer, na KGZS  vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in živinorejo, v zvezi s tem pravi, da bo shema lahko zaživela šele po končanih vseh postopkih, ki se zahtevajo za uveljavitev sheme. »Najprej je treba pripraviti in uskladiti specifikacijo znotraj sektorskega odbora, predlog sheme nato oceni s strani MKGP imenovana komisija, po potrditvi gre v notifikacijo EU in vseh 27 držav članic lahko poda pripombe,« poudarja in dodaja, da je pred vstopom v program promocije sheme potrebno določiti tudi višino prispevka in delež vključene proizvodnje ter datum vstopa v promocijo in pripraviti večletni načrt promocije.

V tej smeri se premika počasi. 16. junija je bil na kmetijskem ministrstvu zadnji sestanek Sektorskega odbora za žita, na katerem so se med drugim dogovorili, da predstavniki predelave v odboru do konca junija pošljejo predloge kriterijev IK za stopnjo predelave (mlinarstvo, pekarstvo). Znano je, da so predloge, ki se bodo obravnavali na seji odbora v septembru, posredovali Mlinotest, Žito in Mlinopek. »Tako imamo sedaj pripravljen nabor predlaganih kriterijev IK za pšenico, rž, ječmen, koruzo, oves, piro in ajdo.«

Dr. Dušica Majer je podala tudi kratko oceno letošnje žetve. »Vreme letos ni bilo najbolj naklonjeno normalni in nemoteni rasti pšenice, spomladanska suša je pustila precejšnje posledice na pridelku, saj se je pšenica slabo razraščala, obenem pa tudi gnojenje v času razraščanja in kolenčenja ni imelo učinka. Kasneje so se prepletala sušna in deževna obdobja. Ko bi moralo deževati, je bilo suho, ko bi moralo biti vreme stabilno in suho, je bilo mokro. Zato so bili marsikje klasi krajši in tudi število klasov je bilo manjše. To se je odrazilo na količini pridelka, ki je v povprečju za 20-30 % nižji kot v običajnih letih, na območju Vipavske doline celo do 50 %.« Kot je znano, je  žetev pšenice precej oteževalo tudi nekoliko slabše in deževno vreme, ki je marsikje močno razmočilo tla in onemogočalo opraviti žetev v optimalnem času, kar je pomembno za kakovost pšenice.

Kjer so žetev lahko opravili pravočasno in so bili posevki ustrezno zaščiteni pred škodljivimi organizmi, je kakovost dobra, zaključuje.