24 pomurskih občin (od 27 vseh) je letos za letalsko obrambo prispevalo dobrih 70 tisoč evrov – Na kmetijskem ministrstvu pozdravljajo konkurenco; dosedanji izvajalec pa je nad projektom skeptičen.

Pojavile so se informacije, da naj bi pomurska regija začela vzpostavljati svoj sistem obrambe pred točo z letali. Preverili smo govorice, ko naj bi bila nosilec ambicioznega projekta, vrednega kar 2,5 milijonov evrov, Občina Lendava.

Na lendavski občinski upravi so nam potrdili, da so se 14. julija letos na evropski razpis »Life«  oddali prijavo »Projekta za pridobitev lastne obrambe pred točo v Pomurju,« ki pa ima tudi širšo regijsko podporo oziroma naj bi z njim soglašali tudi na seji Sveta Pomurske razvojne regije

Tudi raziskovalni projekt za okolju prijazno obrambo

Kot so nam pojasnil v Lendavi, v projektu ne gre zgolj za klasično protitočno obrambo, pač pa se njegove aktivnosti nanašajo na troje področij: raziskave tehničnih možnosti v sistemu zaščite pred točo, v tem sistemu uvedbo novih tehničnih možnosti ter nakup letala za obrambo pred točo in usposabljanje pilotov.

 »Vodilni partner projekta raziskav in uvajanja novih rešitev obrambe pred točo, ki bi bila okoljsko bolj sprejemljiva od dosedanjih rešitev, je Občina Lendava; partnerji pa so Univerza v Mariboru, Aeroklub Murska Sobota, podjetje Pipistrel ter Zavod za turizem in razvoj Lendava.« Tudi Inštitut Jožef Sefan iz Ljubljane in okoljsko ministrstvo oziroma enega od njegov organov naj bi pritegnili. Z izvajanjem letalske obrambe naj Pomurci ne bi ogrožali človeških življenj, torej pilota in kopilota, ki sta pri izvajanju obrambe z letalom v zraku, pač pa naj bi jo izvajali z brezpilotnimi letali. Pa tudi reagent vnosa v točonosne oblake naj ne bi baziral na srebrovem jodidu. » Šlo bi za snovi, ki bi bile bolj okolju prijazne,” pravi župan občine Lendava Janez Magyar.

Projekt bi se lahko sčasoma razvil celo v meddržavnega, kar pomeni, da bi lahko pred točo branili tudi regije v sosednjih državah, ki mejijo na Pomurje.  

»Verjamemo, da imamo možnosti za uspeh na razpisu, kljub temu, da gre za enega izmed najtežjih razpisov na ravni Evropske unije,« so še prepričani prijavitelji.

»Če bomo na evropskem razpisu uspešni, bi tako lahko dolgoročno zagotovili regijski sistem za obrambo pred točo, vključno z zagotovitvijo lastne strokovne ekipe in uporabo možnih vzletnih mest v regiji.«

Ali bo projekt inovativne letalske obrambe pred točo dobil evropski denar, naj bi bilo znano oktobra.

Dobiva LC Maribor konkurenco?

Kot je znano, je Letalski center (LC) Maribor doslej edini izvajalec na tem področju. Vsako leto se mora na to »delo« prijaviti na skupno javno naročilo kmetijskega ministrstva in v projekt vključenih občin (ker gre za javna sredstva, bo takšna praksa tudi v bodoče!). Z izbranim izvajalcem se tudi sklene pogodbo o izvajanju za tekoče leto, ki od maja oziroma junija traja do 15. septembra. Letos konkretno se ta izvaja od 25. junija do 15. septembra. Mariborčani tovrstno obrambo v SV Sloveniji izvajajo že skoraj 30 let. Trenutno na 3.775,6 km2. In to zgolj z enim letalom.

S sklepom Vlade RS branjeno območje tudi letos obsega vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije. Skupaj torej 71 občin. V projekt pa je dejansko v smislu sofinanciranja obrambe vključenih le 61 občin. V Pomurju konkretno od skupaj 27 občin denar za letalsko obrambo prispeva 24 občin.

Država je za sofinanciranje stroškov obrambe letos zagotovila okrog 88 tisoč evrov, preostali 2/3 (od skupaj slabih 260 tisoč evrov), pa v projekt branjenja vključene občine.

Nad idejo Pomurcev razumljivo ni navdušen vodja protitočne obrambe pri LC Maribor Darko Kralj, ki se boji, da bomo na koncu uničili še obstoječo, več desetletij vzpostavljajočo obrambo in v zvezi s tem ne bomo imeli ničesar več. Trdi, da za tem projektom stoji nekaj takjunov, ki vidijo samo dva milijona evrov, v smeri učinkovite obrambe pa da ne bodo storili ničesar. Kar zadeva izvajanje obrambe z brezpilotnimi letali, pa da je to še utopija, saj kljub razmišljanjem v tej smeri v Zahodni Evropi še niso storili niti koraka. »Pilot v letalu je ključen za uspešnost izvajanja obrambe, saj se mora nenehno prilagajati vzgonskim zračnim tokovom in velikokrat v zraku improvizirati,« pravi in dodaja, da so za izvajanje obrambe potrebne izkušnje pilotov iz danih razmer. Ki se ne dobijo čez noč, ne v letu ali dveh. Ne izključuje možnost, da bi bilo kakšno letalo (ko jih bodo imeli več) za izvajanje protitočne obrambe locirano na letališču Aerokluba Murska Sobota v Rakičanu, a da se mora zaradi učinkovitosti delo koordinirati iz enega centra in z eno logistiko. Zelo učinkovito bi bilo, pravi da bi za to imeli na voljo troje letal in naj bi načrtovan razpisni denar raje usmerili v nakup novega letala, kot pa v zagon novega, vzporednega projekta. Prepričan je tudi, da v Pomurju z enim letalom tudi ne bodo uspešni.

Od junija do danes so piloti LC Maribor nad Pomurjem opravili šest poletov letalske obrambe (letalo je nad Občino Moravske Toplice tudi tačas, ko objavljamo prispevek na spletni strani). Razen v enem primeru (ozka diagonala vzhod-zahod osrednega Goričkega), škode zaradi toče v kmetijstvu letos ni bilo.

Potrebne so spremembe

Kot je mogoče sklepati,  pomurske občine niso povsem zadovoljne z dosedanjo prakso letalske obrambe in hočejo stopiti korak naprej.

Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik, ki ima največ zaslug, da so se leta 2018 v projekt po veliko letih medsebojnih prepričevanj vključile tudi občine na levem bregu Mure, torej prekmurske, o tem pravi, da podpira vsakršno idejo, ki bi bila boljša od sedanjega stanja. Spremembe so namreč tudi v smislu pogostosti in načina toče v zadnjih letih  očitne, meni, zato je potrebno drugače gledati tudi na letalsko obrambo.  Ni pa umestno, dodaja, da bi sedaj težke milijone porabili za študije in pri tem pozabili na dejansko, fizično izvajano obrambo na nebu. Prepričan je, da bi bila najboljša rešitev, če bi se obe obrambi oziroma izvajalca – obstoječi in potencialni novi, združila v eno.

Moravskotopliški župan Alojz Glavač, ki trenutno predseduje Svetu Pomurske razvojne regij in ga sestavljajo županje in župani 27 občin iz Prlekije in Prekmurja, pa dodaja, da  so  pomurske občine Lendavčanom ob njihovi seznanitvi Sveta o nameri dale načelno podporo. Glavač upa, da bo projekt, če bo zaživel, učinkovit in bo dal želene rezultate. Vsekakor pa je najmanj potrebna nadgradnja obstoječega, tudi z nakupom enega ali več letal.

»Kakršen koli način obrambe, vključno z letalskim, je dobrodošel, ker na tak način, smo prepričani, bo v prihodnje manj škod,« je Franc Režonja, direktor KGZS-Zavod Murska Sobota na splošno o smiselnosti letalske obrambe že pred časom dejal za spletni medij Sobotainfo.

S kmetijskega ministrstva pa so nam sporočili, da z aktivnostmi Pomurcev v tem v zvezi niso seznanjeni.

»V skladu s sprejetim sklepom Vlade RS o podpori projektu obrambe pred točo na območju SV Slovenije se izbere izvajalec na podlagi skupnega javnega naročila ministrstva in občin, ki so pristopile k projektu,« pravijo in dodajajo, da ministrstvo »… kot naročnik storitve ne vidi zadržkov glede novega izvajalca letalske obrambe pred točo, saj se tako na tem področju vzpostavlja konkurenca.«