Ječmen: vpliv odkupne cene na zasejane površine

Ker je njegov odkup na letni ravni glede na skupne pridelane količine zanemarljiv, potrjuje, da so ga že doslej večino pokrmili pridelovalci doma oziroma so bili prodani le tržni viški ječmena. Če bi bila pšenica dohodkovno bolj zanimiva, bi bilo drugače.

Letošnja odkupna cena tone ječmena je bila 120 €. Z izjemo leta 2017 (115-120 €), je bila nižja cena od te šele leta 2010 (95 €), potem pa v letih 2007 in 2008 spet občutno višja (125-155 €).

Neodvisno od  odkupne cene pa površine, zasejane z ječmenom, ves čas naraščajo, saj je ječmen pomembno in kakovostno krmno žito, in je do neke mere protiutež krušni pšenici.

Zaradi nizke odkupne cene slednje in znižanjem njenih površin (od leta 2012do letos za okrog 7 tisoč hektarjev!) so se v tem času  za okrog 5 tisoč hektarjev povečale površine z ječmenom. Za razliko do 7 tisoč hektarjev pa še tritikale kot drugega strnega krmnega žita.

Z več površinami večji tržni viški

Ker je v silosih mešalnic vsako leto doslej končalo le od 10 do 15 % vsega letnega pridelka ječmena, ali pa niti to ne, je več kot očitno, da ječmen kmetje sejejo zgolj z namenom zagotoviti si domačo krmo. Tako poceni in kakovostno krmo namreč ni mogoče dobiti nikjer!

V večini ječmen prodajo le tiste poljedelske kmetije, ki ga pridelujejo zaradi kolobarja in nimajo živine, ali pa tiste živinorejske, ki imajo zaradi površin tržne viške.  

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo lani prodanih že skoraj 18,5 % vseh v Sloveniji pridelanih količin ječmena, kar je največji delež glede na skupno letno pridelavo doslej. Ta delež bo glede na morebiti še več posejanih hektarjev v prihodnje še večji, saj ga je mogoče doma na trenutni stalež živine pokrmiti do določene količine.

Če pa se bo stalež zlasti pri prašičereji, kjer je ječmen najbolj cenjen, povečeval, bo trenutna  potrošnja na kmetijah (okrog 85.000 t) za krmo še večja. Številke zadnjih dveh let nakazujejo, da panoga prašičereje končno dobiva zagon.

Peter Pribožič, na KGZS-Zavod Ptuj specialist za prašičerejo namreč pravi, da je kombinacija zrnja koruze in ječmen za pitanje prašičev idealna kombinacija doma pridelane krme. »Ječmen je tudi krma, ki izboljšuje kakovost maščobnega tkiva in ugodno vpliva na senzorično vrednost mesa.« 

Dejstvo, da se ječmen prideluje na večjem številu kmetijskih gospodarstev kot pšenica, govori o tem, pojasnjuje Pribožič, da je pridelava ječmena vezana na živinorejo. Po podatkih subvencijskih vlog, ki se nanašajo na leto 2019 (za leto 2020 jih še ni), je namreč ozimno pšenico pridelovalo 10.523 kmetij, ozimni ječmen pa 13. 661 kmetij.

 

Manj zahtevna in cenejša pridelava

Da pa je ječmena na slovenskih poljih vse več,  govori dejstvo, da ga je glede na tehnološko zahtevnost lažje, in zlasti za namen krme koristneje pridelovati kot pšenico, pa pravi njegov kolega s KGZ Murska Sobota mag. Sašo Sever.  Pa tudi odkupna cena gleda na vložek zadnja leta pri ječmenu niti ni bila  tako nizka,

Pridelava pšenice je tudi v ekonomskem smislu dražja, potrebuje več dognojevanj in več zdravstvenega varstva. Kakovost pšenice, ki je potem merodajna za doseženo odkupno ceno,  pa ni odvisna zgolj od vložene agrotehnike, pač pa veliko bolj od vremena. Če že nastopijo poletne suše, jih ječmen običajno boljše »odnese«, saj je vegetacijsko nekaj tednov pred pšenico.

Oba sta prav tako prepričana, da bodo kmetje v prihodnjih letih ječmenu namenili še več površin. Pribožič to upravičuje tudi z dejstvom, da zaradi ječmena, ki nekoliko prej zapusti njivske površine, omogoča več možnosti za stniščne posevke, zato je na teh površinah mogoče pridelati dve kulture v enem letu. Sever pa operira z dejstvom, da so stroški pridelave ječmena nižji kot pri pšenici in zaradi tega bo ječmen zagotovo ostal tudi naprej zanimiva poljščina na naših kmetijah. 

Redni prof. dr. Črtomir Rozman z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede prav tako poudarja, da se pomemben delež  pridelanega ječmena na naših kmetijah porabi kot krma, v nekem manjšem deležu celo kot silaža cele rastline. »Dosedanji trendi nakazujejo, da je konstantno prisotno naraščanje površin pod ječmenom neodvisno od nihanja cene, medtem, ko so površine zasejane s pšenico padle. Glede na trenutno stanje (precej neurejene razmere, odsotnost skladiščnih kapacitet pridelovalcev in negotovost pri odkupni ceni pšenice) se zna ta trend nadaljevati,« pravi in poudarja, da se je v majhnem delu (okrog 200 ha, op.a.)  kot zanimiva alternativa pokazal tudi pivovarski ječmen, ki ga pridelujejo člani specializirane zadruge. »Glede na to, ni pričakovati bistvenih sprememb pri zasejanih površinah ječmena.«

 

Na račun manj pšenice več ječmena

»Po takšni odkupni ceni se kmetje več ne bodo šli pridelave krušne pšenice, kvečjemu krmne, kjer so prav tako vložki manjši, pridelki po hektarju pa večji,« je še prepričan Sever, zato pod ječmenom ob jesenski setvi napoveduje še več površin. Spomni, da se bodo kmetje kot dobri gospodarji tudi v prihodnje še kako odzivali na razmere na trgu.

Nizko odkupno ceno žit smiselno unovčujejo preko mesa ali mleka, še donosnejše bi bilo, če bi iz teh surovin naredili polizdelke ali izdelke. 

Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije  (KIS)  je letošnja LC tone ječmena pri neto pridelku 5,5 t/ha 150 €, tone pšenice pa pri pridelku 6,0 t/ha 148 €.

Odkupna cena tone ječmena je letos bila 120 €, krme pšenice pa od 127-133 €, krušne od 150 do 170 €.

Zadnja leta se skupna površina vseh zasejanih površin s strnimi žiti v Sloveniji giba okrog 60.000 hektarjev, znotraj pa po posameznih letih variirajo posamezne površine enih vrst žit  na račun drugih (pšenica, ječmen, rž, trtikala, oves).

 

Leto

Požetih

hektarjev

Pridelek

 t/ha

Skupni pridelek t

Celotni odkup t

Delež v %

Odkupna cena €/t

1991

7.863

3,4

26.514

 

1995

12.719

3,5

44.018

 

2000

11.570

3,3

37.756

654

1,7

110

2005

15.451

4,0

61.239

2.476

4,1

100

2007

18.532

3,7

67.904

3.095

4,6

125-128

2008

19.229

4,0

76.788

5.656

7,4

147-155

2010

18.730

4,3

80.120

6.056

7,6

95

2011

17.477

4,5

79.386

6.707

8,5

150-155

2012

17.967

4,7

84.727

9.282

11,0

150-160

2013

17.314

4,0

69.303

5.479

7,9

160-165

2014

18.482

4,9

89.700

6.429

7,2

140-155

2015

20.110

4,6

93.174

10.559

11,3

130

2016

19.184

4,8

91.653

9.810

10,7

125-130

2017

20.369

4,8

97.929

14.312

14,6

115-120

2018

20.994

4,2

88.057

12.479

14,2

130-135

2019

21.139

4,8

102.480

18.948

18,5

135

2020

22.676*

 

120

 

* PRVA OCENA SURS 

TABELA 1:  Gibanje površin, pridelka, odkupa, njenega deleža in odkupnih cen ječmena v letih 1991-2019,  Slovenija (VIR: SURS, Kmečki glas)

 

 

1991

1995

2000

2010

2015

2016

2017

2018

2019

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Tritikala

368

835

3.477

4.491

5.288

5.032

5.668

5.804

 

 TABELA 1:  Gibanje površin tritikale v letih 1991-2019, Slovenija  (VIR: SURS)