Ukrepi v okviru PRP površine s protitočnimi mrežami v poldrugem desetletju s 50 ha povišali na več kot 1.330 ha

 V prejšnji številki smo pisali, da so ob zavarovanju kmetijskih pridelkov in plodov pred posledicami toče edini preventivni ukrep in zagotovo najboljša obramba uporaba zaščitnih mrež.  

Za oba naslova je mogoče pridobiti nepovratna sredstva. Za sofinanciranje obračunane zavarovalne premije največ do 65 % (50 % država, 15 % občine in druga javna sredstva), za postavitev protitočnih mrež pa država po novem pokriva tudi do 90 %  priznanih stroškov.

Kot pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu (MKGP), je mreže smiselno uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem v sadovnjakih, vinogradih, pa tudi  pri pridelavi jagodičevja. »Niso pa primerne za večje površine pridelave zelenjave in poljščin, saj je tak način zaščite zelo drag, tega pa cene pridelkov poljščin in  zelenjave ne prenesejo,« pravijo. Pa tudi delo z mehanizacijo je pod mrežami ovirano, še dodajajo.  

Vendar pa tudi mreža proti toči ni 100 % učinkovita. Marsikdaj je to odvisno od kakovosti postavitve in samega terena, saj včasih pride tudi do škode zaradi toče od strani; ali pa veter in teža toče, ki se nabira na mreži, polomita konstrukcijo.

Pod mrežami že vsak drugi intenzivni nasad jablan

Iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG) je razvidno, da je vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji 4.135 ha, od tega je 1.249 ha pokritih s protitočnimi mrežami. Daleč največ jih je v nasadih jablan, sledijo površine hrušk, ameriških borovnic, breskev in češenj. Podatkov o površinah protitočnih mrež za druge trajne nasade, razen za sadovnjake, ni.

Mreže proti toči, pojasnjujejo na ministrstvu, se tudi iz tehničnih razlogov ne postavljajo na vseh sadnih vrstah, kot so oreh, kostanj, leska, oljka.

V sadjarstvu se je delež nasadov jablan, pokritih s protitočnimi mrežami, v zadnjem desetletju, povišal na 50%, pokritost površin z mrežami pri vseh plantažnih sadnih vrstah pa znaša 30%.  

Čeprav javni razpisi kmetijskega ministrstva v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) ves čas podpirajo tudi protitočne mreže v vinogradništvu, je teh v vinogradih občutno manj. Poleg visokih stroškov investicije je razlog tudi konfiguracija terena, katerih postavitev ja zato pogosto otežena ali celo onemogočena. Zato se tu najbolj obnesejo bočne postavitve protitočnih mrež, ki so tudi cenejše od klasičnih konstrukcij  ter bolj primerne za obdelavo trt. V RKG je 15.506 ha kmetijskih zemljišč z rabo vinograd. Kot smo omenili se podatki o površinah, pokritih z mrežami proti toči, za vinograde  v registru ne beležijo, njihova površina pa naj bi bila, pravijo na ministrstvu, zanemarljiva.

Upravičen strošek za hektar mrež proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov. Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov, je vrednost za enako površino za višje rastoče rastline 68.334 evrov, za nižje rastoče pa je strošek 50.000 evrov.

Po novem tudi do 90 % nepovratnih sredstev

Da se stanje na tem področju hitro in občutno izboljšuje, gre zahvala velikim podporam investicij v mreže proti toči  iz naslova kmetijske politike oziroma izvajanja ukrepov iz PRP, izdatno podprtega tudi s sredstvi EU.  

V programskem obdobju 2007 – 2013 in 2014 – 2020 je bilo tako skupaj podprtih 758 tovrstnih naložb v višini 8,4 milijona evrov nepovratnih sredstev (po 379 naložb v višini 5,94 milijona evrov v PRP 2007-2013 in 2,46 milijona evrov v PRP 2014-2020). Od leta 2007  pa je bilo podprtih še 122 naložb v rastlinjake v skupni višini 3,16 milijona evrov nepovratnih sredstev.

V sedanjem obdobju je bilo na novo postavljenih 343 ha protitočnih mrež.

MKGP: »Glede na najnovejšo, potrjeno 8. spremembo PRP 2014-2020, bo delež sofinanciranja države v teh projektih od 50 % do največ 90 % (če gre za mlade kmete, kolektivne naložbe, upravičence, ki so vključeni v ukrep KOPOP  ali Ekološko kmetovanje ter če gre za upravičence z OMD območij).«

Novi javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ta namen bo v Uradnem listu RS predvidoma objavljen ta petek, 7. avgusta 2020.

MKGP: »Tudi v novem programskem obdobju bodo zagotovo na voljo namenska sredstva za protitočne mreže. Vidik prilagajanja na podnebne spremembe in pa odpornosti kmetijstva se namreč samo še krepi, tako da bo zagotovo na tem področju velik poudarek.«

 

Adam Novak: brez protitočnih mrež v sadjarstvu pač ne gre!

Med sicer še vedno peščico tržnih goričkih sadjarjev – njihovo število in površine je žal vse manjše, se že več kot tri desetletja uvrščajo tudi Novakovi iz Ivanovcev pri Moravskih Toplicah. Že starša Adama Novaka,  Ludvik in Irena, ki je od leta 2016 mladi prevzemnik več kot 50-hektarske sadjarsko-poljedelske in živinorejske kmetje, na katero odpade nekaj več kot 10 hektarjev trajnih nasadov (7,5 ha plantažnih sadovnjakov različnih sort jablan, ostalo so vinogradi), sta prisegala na protitočne mreže. Te so jim doslej obvarovale marsikatero letino. »Brez njih si ni mogoče zamisliti stabilne pridelave sadja,« prizna Adam, saj že nedolžni udarci zamrzlih dežnih kapljic, kaj šele sodre ali toče, na sadju pustijo trajne posledice in to potem ni več v I. kakovostnem razredu.

Ko je pozeba, kot so bili denimo katastrofalni leti 2016 in 2017, ta pa jim je precej zdesetkala pridelek tudi letos, pravi, je večina sadjarjev še vedno nemočna in lahko morebitni izpad pridelka nadomestijo samo z dragimi zavarovanji. Potem, ko so Novakovi letos za potrebe sadovnjakov zgradili 5.000 m3 veliko vodno akumulacijo za namakanje, so se v II. fazi lotili tudi gradnje sistema protislanske zaščite z oroševanjem, upa, da bodo tudi ta riziko že prihodnjo sezono v glavnem odpravili.

Sadjarstvo pred vinogradništvom

Kot se spominja Adam, ki so mu ob partnerki Andreji starši še vedno v veliko pomoč pri delu in nasvetih, so prve protitočne mreže namestili že leta 1993. »Ker po dobrih 20 letih sadovnjake zaradi izrojenosti, pa tudi novih trendov v smislu sadnih sort, obnavljamo, skladno s tem zamenjamo tudi protitočne mreže z njihovo konstrukcijo vred,« pove in pojasni, da se dela lotijo v smislu popolne odstranitve prav vsega na posameznih parcelah ali njihovih delih in potem znova začnejo z globokim rigolanjem oziroma ponovno pripravo zemljišč. Prepričan je, da  v obeh primerih brez pomoči države skupaj več kot petdeset tisoč evrov vredne investicije po hektarju ne bi bili kos.

Ker so sadovnjaki locirani na štirih parcelah v neposredni bližini doma, je postopna prenova toliko lažja. Čeprav je v drugi polovici julija letos zlasti na vzhodnem delu Ivanovcev padala katastrofalna toča, ki je v dobršni meri uničila večino poljščin in drugih plodov ter grozdja, povsod ni bilo enako hudo.

Ker imajo vinograde na kar petih različnih mestih, tudi škoda na grozdju ni bila povsod enaka, pravi. Tudi oni o protitočnih mrežah v vinogradih zaradi njihove razpršenosti in potem različne prizadetosti ob ujmah niso nikoli razmišljali.  Čeprav je za kmetijo tudi pridelava vina in grozdja tržno pomembna. Ker pa je toča običajno pada od strani in so zunanji deli sadovnjakov izpostavljeni – kar je prišlo do izraza tudi letos, imajo plodove v njih redno zavarovane tudi za škodo iz tega naslova. Za zavarovanje v smislu loma  protitočne konstrukcije z mrežami pa se zaradi dragega zavarovanja ne odločajo, čeprav jim je pred dobim desetletjem zgodnji sneg v oktobru podrl precej konstrukcije.

Sofinanciranje zavarovalnih premij za plodove je sicer mogoče koristiti, premije za konstrukcije pa niso upravičeni strošek.