Tam, kjer se kmetje niso odločili za setev koruze po spravilu ječmena, je tačas siliranje koruze v polnem teku. Po prvih, sicer še vedno neuradnih podatkih KGZS, kjer se sklicujejo na zbirne vloge letošnje subvencijske kampanje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je letos koruzi za silažo namenjenih 27.606 hektarjev, koruzi za zrnje pa 39.083 hektarjev. K tem površini je potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev poleti zasejanih površin, ki bodo prav zaradi ugodnega vremena in odličnega razvoja namenjeni za silažo. Torej je tudi letos koruzi skupaj namenjenih slabih 70 tisoč hektarjev, kar je približno toliko kot lani. Ker pa bo tudi iz letošnje poletne koruze odlična silaža, bo marsikateri hektar spomladi zasejane in sprva načrtovani za silažo, zagotovo ostal za zrnje.

Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe na slovenskih njivah lani zasejali 39.033 hektarjev koruze, od tega 38.883 hektarjev za zrnje in 30.150 hektarjev za silažo. Pridelki so bili zelo solidni, vendar niso presegli vrednosti iz leta 2018. Tedaj je namreč hektarski pridelek koruza za zrnje znašal 9,5 tone, za silažo pa 47,9 tone; lani 9,3 oziroma 46,2 tone.

Med množico kmeti, ki nudijo storitev rezanja, je tudi Robert Sambt iz Lukačevcev pri Moravskih Toplicah, ki vsako leto pri kmetih v bližnji in daljni okolici  pospravi več kot sto hektarjev silažne koruze. Kot ugotavljajo nekateri pomurski kmetje, silažna koruza kljub zelo optimističnim napovedim stroke vendarle ni tako rekordna, kot prejšnja leta. Kljub obilici vlage naj bi zlasti zaostala v rasti. To naj bi bilo potem vidno tudi pri pridelku koruze za zrnje.

Foto: Luka Valentin Grabar)