Včeraj so v Športno rekreacijskem centru Martjanci obeležili 24. praznik Občine Moravske Toplice. Letos je potekal skladno s priporočili in omejitvami, ki veljajo v času bolezni koronavirusa. Ob tej priložnosti so tudi podelili nagrade in priznanja občine za leto 2020.

Najvišje priznanje – naziv častnega občana, je prejel vsestranski kmečki aktivist, 61-letni Franc Küčan iz Tešanovcev; njegovi predlagatelji pa so bili Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in PGD Tešanovci.

Tako močno, kakor je v omenjeno kmetijsko dogajanje in vse, kar je neposredno povezano z njim ali okrog njega, vpet Franc Küčan, je verjetno le še redko kateri slovenjski kmet. Praktično vsi po državi ga poznajo kot »prvega slovenskega kmeta.

S ponosno držo, dobrimi rešitvami, z odlično ter vselej argumentirano retoriko na vsakem koraku se zavzema za pravice stanu, kateremu ponosno pripada in ga zastopa. Položaj marsikaterega slovenskega kmeta je drugačen, boljši tudi po njegovi zaslugi. Küčan pa ni samo kmečki aktivist, pač pa je v prvi vrsti in najraje kmet.

Že, ko je Franc Küčan, za prijatelje Feri, otroštvo preživljal pri starih starših v Moravcih (danes Moravske Toplice), se je seznanil z lepotami in tegobami kmečkega življenja. Po vojaščini, leta 1978, se je preselil k staršem v Tešanovce in začel kmetovati. Tedaj se je tudi začel angažirati na številnih področjih kmetijstva in kmetijske politike, ter družabnega življenja, kamor je močno vpet še danes.

Z družbenimi aktivnostmi na področju kmetijstva je začel leta 1979 v mladinskih organizacijah. Tedaj so v Tešanovcih kot prvi v veliki občini Murska Sobota tudi na njegovo pobudo ustanovili Aktiv mladih zadružnikov, danes je to društvo podeželske mladine. To je bilo potem pred približno desetimi leti nazaj – tudi po njegovih nasvetih in pobudi, ustanovljeno tudi v Tešanovcih.

Do leta 1990, ko so se zgodile prve spremembe na političnem področju  v smislu večstrankarskega sistema, je Aktiv mladih zadružnikov Tešanovci  s številnimi odmevnimi aktivnostmi – načrtnem  delu na skupni, zadružni njivi, ki so jo v vasi mladi že po tradiciji nasledili od svojih predhodnikov, udeležbah na državnih kmečkih igrah na Vranskem, kvizih znanja in drugih tekmovanjih, vodil. Bil je odličen organizator in tekmovalec, zlasti v ročni košnji in v oranju s traktorjem. Že od takrat je medijsko izpostavljen. S pozicijo, ki jo je zasedal, in ta že v tistem času ni bila zanemarljiva, se je v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) na regijskem in državnem področju začel vključevati tudi v druge aktivnosti, vselej povezane s kmetijstvom.

Pionirsko delo je opravil tudi na področju stanovske organiziranosti v kmetijstvu v državi, saj je ob aktivnostih v zadružnih organih in mladinskih organizacijah bil med ustanovnimi člani Slovenske kmečke zveze (1988) in  nekaj let zatem znotraj njega delujočega Sindikata Slovenske kmečke zveze. Ta se je leta 1998 preimenoval v Sindikat kmetov Slovenije (SKS). V obeh organizacijah vseskozi zavzema pomembne funkcije na občinski, lokalni in državni ravni; v Sindikatu kmetov Slovenije pa je že šesti mandat, to je od leta 2000, njen podpredsednik.

Vse od začetka, to je od leta 2011, je močno vpet tudi v dogajanje na državni ravni delujoče žitne verige, kjer kot predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije, sestavljene iz SKS, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije zastopa interese kmetov kot pridelovalcev. Zlasti v poletnih mesecih je vsako leto medijsko najbolj izpostavljen v prizadevanjih za čimbolj pravično ceno pšenice kmetov.

Vseskozi je vpet tudi v aktualno nevladno kmetijsko politiko. Poleg številnih odborov in komisij pri kmetijskem ministrstvu in KGZS, katerih član je, tačas pri KGZS vodi strokovni Odbor za poljedelstvo, je pa tudi aktualni predsednik KGZS, Območna enota Murska Sobota in po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov aktualni predsednik Sektorskega odbora-žita na nacionalni ravni.

Je tudi dolgoletni član več odborov izpostav in Sveta KGZS Murska Sobota.  

Drugo. 

V mandatu 2002-2006 je bil tudi svetnik v občinskem svetu Občine Moravske Toplice, v 90. letih pa tudi predsednik Kmetijske zadruge Panonka in Kmetijske zadruge Martjanci. Je tudi najbolj zaslužen, da so ob kraju 56. svetovnega tekmovanja v oranju leta 2009 ob Moravskih Toplicah dodali tudi dejanski kraj njegove izvedbe, Tešanovce.

Vse od rane mladosti je močno vpet tudi v družabno življenje, zlasti gasilstvo, kamor se je v Moravcih vključil že kot 15-letnik. Kot izobraženi gasilec gasilski častnik je leta 1980 v PGD Tešanovci nastopil funkcijo predsednika in jo z veliko uspeha opravljal polnil 22 let. V tem času je društvo kadrovsko in v smislu množičnosti močno napredovalo, kupilo je troje vozil, ekipa mladincev in članic pa sta se v 90. letih udeležili tudi  državnega tekmovanja v Kopru in Celju, kjer sta zasedli 4. oziroma 6. mesto. V letih 1984-1988 je bil član predsedstva Gasilske zveze Murska Sobota, naslednji mandat pa tudi podpredsednik zveze. Po treh mandatih podpredsednika PGD Tešanovci je sedaj v domačem društvu predsednik nadzornega odbora.

V letih 2002-2006  je kot predsednik vodil tudi Zvezo za  hokej na travi Slovenije, več mandatov pa je bil v organih Občinske športne zveze Moravske Toplice; še vedno pa je v cerkvenem Svetu Evangeličanske cerkvene občine (ECO) Moravske Toplice.

Namesto zaključka. Kljub vsemu naštetemu pa je Franc Küčan v prvi vrsti ali pa zlasti najrajši kmet. Z marljivim delom, inovativnimi in dobrimi poslovnimi odločitvami je v slabih 40 letih kmetijo ob pomoči staršev, očeta Gezeka in mame Kristine, zatem žene Vlaste ter otrok, sina Dejana in hčerke Danijele, razvil v tehnološko sodobno opremljeno poljedelsko-živinorejsko z 80 hektarji kmetijskih zemljišč z vrsto dopolnilnih dejavnostih prodaje na domu in sončno elektrarno.

Leta 2018 je kmetijo predal sinu Dejanu in snahi Nini. Zelo smele načrtovane investicije obetajo razvoj Küčanove kmetije tudi v prihodnje.

  S slavnostne podelitve (od leve): tajnik občine Martina Vink Kranjec, podžupana Andrej Baligač in Sašo Koca, župan Alojz Glavač in nagrajenec Franc Küčan.