Čeprav podatki še niso dokončni (to se bo po utečeni praksi zgodilo septembra prihodnje leto), začasni uradne državne statistike (Statističnega urada Republike Slovenije, SURS) kažejo, da so pridelki še precej višji od lanskih. Po izkušnjah začasni podatki od končnih odstopajo največ za procent do dva.

Kot ugotavljajo tudi na SURS, poletje, kakršno je bilo letošnje – brez izrazitih vročinski valov, in z dovolj padavinami, ni samo ugodno vpliva na rast in pridelke koruze kot naše najbolj razširjene poljščine in z naskokom najpomembnejšega žita (o tem poročamo v posebnem članku), pač pa tudi na pridelke drugih poljščin, sadja in grozdja. Ti so v večini celo nad lanskimi oziroma predlanskimi rekordnimi vrednostmi. Letos tudi do 30 % nad desetletnimi povprečnimi hektarskimi pridelki.

Krompirja po hektarju absolutno največ doslej, kar 30,9 tone

Čeprav so bile letos zasajene površine s poznim krompirjem za 4 % večje kot v 2019 (letos 2.407 ha, lani 2.307 ha), in bi že na račun več površin morali skupaj pridelati  več te gomoljnice, je je bilo letos za skoraj tretjino več. Pričakovani hektarskih pridelek krompirja pa je kar za četrtino večji. To pomeni, da hektarski pridelek  krompirja, ki ga sicer sadimo vse manj (v primerjavi od tistih v času samostojne Slovenije do danes kar za skoraj 5-krat manj površin) po začasnih podatkih, ki se nanašajo na 5. september, letos znaša 30,9 tone. To je kar za četrtino več kot lani, za 21 % več od povprečja zadnjih desetih let in absolutno največ doslej.

Kljub odlični letini, ko naj bi letos skupaj v Sloveniji  pridelali slabih 74.500 ton krompirja, je to še vedno kaplja k povečanju samooskrbe. Leta 1991 smo namreč bili s krompirjem samooskrbni kar 83,34 –odstotno, leta 2010 62,89-odstotno in lani le še 45,37–odstotno.

Čeprav se spravilo sladkorne pese še ni začelo oziroma bo na vrsti v teh dneh, naj bi po napovedih statistike  tudi ta industrijska poljščina dobro obrodila. Pridelek naj bi po hektarju znašal 60,5 tone (lani 61,2 tone, 2018 60,7 tone; 2017, ko smo jo na račun padca krot EU za sladkor po 11 letih v Sloveniji ponovno sejali, pa 59,46 tone). Ker pa je bila letos sladkorna pesa posejana na skoraj 40 % manjši površini kot lani, na okrog 110 hektarjih, bo tudi skupni letni pridelek »cukrne repe« ustrezno manjši.

Hmelja in sočnic več za 13 %

Hmeljarji so v letu 2020 obdelovali 1.489 hektarjev hmeljišč, kar je za 8 % manj kot lani. Kljub temu naj bi bil skupni pridelek se surovine v pivovarstvu težji kot v letu prej, in sicer naj bi ga v povprečju pridelali 1,8 tone po hektarju, skupni količinski pridelek pa naj bi tehtal 2.639 ton. Pričakovani pridelek je tako za 13 % večji od lanskega in za 20 % večji od zadnjega desetletnega povprečja.

Po pridelku v pozitivno smer naj bi med oljnicami ta najbolj odstopal pri sončnicah, katerih povprečni pridelek na 354 zasejanih hektarjih naj bi bil letos 2,7 tone, to je za 13 % več kot lani. Sicer pa se skupne površine, zasejane s sončnicami, enako tudi hektarski pridelki na letnem nivoju vztrajno povečujejo (1991 96 ha, 2010 203 ha, 2015 230 ha in 2019 334 ha).

Soja naj bi v 2020 obrodila nekoliko slabše kot lani (za 3 % manj), vendar je bomo vseeno pridelali več, ker je bila posejana na večji površini kot v prejšnjem letu. Skupni pridelek naj bi tako tehtal 4.836 ton. Skupna količina suhega semena buč za olje pa naj bi znašala 2.654 ton, kar je približno toliko kot v letu 2019. Povprečni pridelek suhega semena buč naj bi bil 0,6 tone na hektar, to pa je enako povprečju zadnjih desetih let.