Tudi Slovenija je v letu 2019 glede na leto 2018 – tako kažejo podatki v Bilanci proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, namenjenih za  prehrano prebivalstva, delež uvoza vse večji,  saj jih doma ne pridelamo dovolj.  Največ zaradi vse manj namenskih površin, razlog pa je tudi neugodno vreme, ki najbolj vpliva na letni pridelek sadja, zelenjave, medu, pa tudi poljščin in drugih kategorij živil. 

V letu 2019 je bil slovenski uvoz krompirja večji kar za 18 %, sadja za 8 %, zelenjave za 7 % več, mesa za 3 % in žit za 7 %.

Od skupne razpoložljive količine sadja uvoz znaša kar 80 %, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa ta znaša prav tako zelo visokih 60 %. Pri mesu, zlasti svinjini, ki ga med vsemi vrstami mesa pojemo največ (od 90,82  kg vsega mesa na svinjino odpade 36,7 kg, perutnino 30,81 kg, govedino 20,01 kg),  je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji (43 %).  

Iz omenjene Bilance je razvidno, da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil za prehrano največ sadja (povprečno 129 kg) in zelenjave (123 kg). Prav pri teh dveh prehranskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe lani najnižja: pri sadju je bila 30-odstotna,  pri zelenjavi pa 43,7-odstotna. Na »krožnikih« vsakega od nas se je v letu 2019 »znašlo« tudi povprečno 118 kg žit (73 kg pšenice), 91 kg mesa in 64 kg krompirja. Tako je lani samooskrba v Sloveniji pri vseh žitih znašala 74,1 % (samo pri pšenici 48 %), mesu 80,92 % (govedini 103,06 %, svinjskem mesu 39,83 %, perutnini 109,88 %) , pri mleku 127 %, pri jajcih 95,1 %, krompirju 45,4 %  in medu 41,9 %.