V poznih jesenskih dneh, kak mesec ali več od termina, ki za to sadje pritiče, tudi pri nas začne dozorevati mediteransko in južno sadje. V zadnjem času namreč vse več vrst južnega sadja gojimo tudi na domačijah po Sloveniji. Med najbolj razširjene in priljubljene spadajo smokve, sadna vrsta, ki je pri nas že skoraj tradicionalna. Pri nas namreč na prostem in na sončnih legah brez težav tudi uspevajo. Sedaj, ko so mile zime, pa še toliko bolj.

Kot je zapisano v knjigah, in to ve povedati tudi Ana Žerdin iz Lipe pri Beltincih, žena našega zvestega dopisnika Jožeta Žerdina, je na svetu 600 vrst smokev, katere so bogate z vitamini. Vsebujejo namreč veliko železa, kalcija in magnezija, blagodejno pa med drugim vplivajo na zdravljenje grla, pljuč in sluha. Uživajo se lahko kot sveže ali posušene, iz njih nekateri pridelujejo tudi smokvino vino in žganje, kompote, marmelade. Ker jih je pri nas skoraj nemogoče posušiti na soncu, saj njena moč jeseni peša, so priljubljene sveže.

Tudi Žerdinovi imajo že vrsto let na sončni in zavetrni legi med drugim zasajeno tudi nekaj grmov smokve, ki na veliko veselje gospodinje vsako leto bogato obrodi. Letos pa so bili plodovi še posebej lepi, številni in neobičajno veliki. Zaradi ugodnega rastišča tudi Žerdinova smokva le redko pozebe.  

Kot je dodala Ana, ki je ob pomoči družine  potrgala nekaj deset kilogramov plodov, bodo te porabili doma. Celotna družina jih rada uživa, nekaj pa jih bodo podarili prijateljem in znancem.